iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonZakon o lastninskem preoblikovanju podjetij · ZLPP · ne velja od 1. 5. 1998

25. člen ZLPP

Sodna praksa: 20 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 5. 2019Vse odločbe ↓
  • VDSS Sodba Psp 89/2019Višje delovno in socialno sodišče · 2019

    Nenahajanje tožnika v centralni evidenci lastninskega preoblikovanja podjetij, ne pomeni, da pri notranjem odkupu delnic s potrdili za neizplačan del neto plač, ni sodeloval. Lastninjenje po 6. alineji 7. odstavka 25. člena ZLPP z izdajo potrdil za neizplačan del neto osnovnih osebnih dohodkov, znižanih do ravni, ki so jo v skladu s 33. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo določale kolektivne pogodbe dejavnosti, je bil le eden od možnih načinov plačila delnic. Med druge načine lastninskega preoblikovanja je potrebno šteti tudi možnost iz 2. alineje 7. odstavka 25. člena ZLPP. Torej plačilo delnic z obračunom za neizplačan del osebnih dohodkov po poravnavi davkov in prispevkov, če so se zaposleni s tem strinjali.

  • VDSS Sodba Psp 55/2019Višje delovno in socialno sodišče · 2019

    Oba obravnavana zneska izplačil se vštejeta v pokojninsko osnovo in posledično ni nobene podlage za izbris podatkov iz matične evidence. Oba obravnavana zneska sta bila izplačana kot del plač, plačani pa so bili tudi prispevki. Pomeni, da je z izpodbijanim posamičnim upravnim aktom nezakonito izrečeno, da se obravnavani podatki brišejo iz matične evidence zavarovancev, zato je z izpodbijanim ugoditvenim delom sodbe utemeljeno odpravljen.

  • VDSS Sodba Psp 327/2018Višje delovno in socialno sodišče · 2019

    Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbeni navedbi, da tožnica ni mogla sodelovati s celotnim zneskom svojih obveznosti, ker je bila izdaja števila delnic podjetja, ki so bila namenjena za notranji odkup odvisna tudi ob obsega družbenega premoženja, ko se je podjetje začelo lastniniti. Da, to ne drži, izhaja iz listinske dokumentacije v prilogah sodnega spisa, prav tako pa tudi iz izpovedi računovodkinje, zaslišane kot priča v tem postopku, ki je izpovedala, da je celotni znesek šel za odkup 20 % deleža in da so za 20 % delež potrebovali še zneske iz naslova državljanskih certifikatov in da so nekateri vplačevali še denarne zneske. To pa izhaja tudi iz izpovedi vodje delniške knjige, ki je izpovedala, da so bile obveznice najprej izdane v obliki potrdila, da pa so kasneje se vpisale v delniško knjigo kot delnice ter da je tudi tožnica s svojimi obveznicami sodelovala v notranjem odkupu in jih vpisala v delniško knjigo kot delnice in od njih dobivala tudi nato dividende.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 12. 1. 1996
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

20 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 5. 2019
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–20 od 20
  • VDSS Sodba Psp 89/2019
    Višje delovno in socialno sodišče · 16. 5. 2019

    Nenahajanje tožnika v centralni evidenci lastninskega preoblikovanja podjetij, ne pomeni, da pri notranjem odkupu delnic s potrdili za neizplačan del neto plač, ni sodeloval. Lastninjenje po 6. alineji 7. odstavka 25. člena ZLPP z izdajo potrdil za neizplačan del neto osnovnih osebnih dohodkov, znižanih do ravni, ki so jo v skladu s 33. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo določale kolektivne pogodbe dejavnosti, je bil le eden od možnih načinov plačila delnic. Med druge načine lastninskega preoblikovanja je potrebno šteti tudi možnost iz 2. alineje 7. odstavka 25. člena ZLPP. Torej plačilo delnic z obračunom za neizplačan del osebnih dohodkov po poravnavi davkov in prispevkov, če so se zaposleni s tem strinjali.

  • VDSS Sodba Psp 55/2019
    Višje delovno in socialno sodišče · 9. 5. 2019

    Oba obravnavana zneska izplačil se vštejeta v pokojninsko osnovo in posledično ni nobene podlage za izbris podatkov iz matične evidence. Oba obravnavana zneska sta bila izplačana kot del plač, plačani pa so bili tudi prispevki. Pomeni, da je z izpodbijanim posamičnim upravnim aktom nezakonito izrečeno, da se obravnavani podatki brišejo iz matične evidence zavarovancev, zato je z izpodbijanim ugoditvenim delom sodbe utemeljeno odpravljen.

  • VDSS Sodba Psp 327/2018
    Višje delovno in socialno sodišče · 17. 1. 2019

    Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbeni navedbi, da tožnica ni mogla sodelovati s celotnim zneskom svojih obveznosti, ker je bila izdaja števila delnic podjetja, ki so bila namenjena za notranji odkup odvisna tudi ob obsega družbenega premoženja, ko se je podjetje začelo lastniniti. Da, to ne drži, izhaja iz listinske dokumentacije v prilogah sodnega spisa, prav tako pa tudi iz izpovedi računovodkinje, zaslišane kot priča v tem postopku, ki je izpovedala, da je celotni znesek šel za odkup 20 % deleža in da so za 20 % delež potrebovali še zneske iz naslova državljanskih certifikatov in da so nekateri vplačevali še denarne zneske. To pa izhaja tudi iz izpovedi vodje delniške knjige, ki je izpovedala, da so bile obveznice najprej izdane v obliki potrdila, da pa so kasneje se vpisale v delniško knjigo kot delnice ter da je tudi tožnica s svojimi obveznicami sodelovala v notranjem odkupu in jih vpisala v delniško knjigo kot delnice in od njih dobivala tudi nato dividende.

  • VDSS Sodba Psp 396/2018
    Višje delovno in socialno sodišče · 10. 1. 2019

    Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 poudarilo tudi, da narava in namen pravice do pokojnine ter način njenega uživanja terjajo, da se z veljavnostjo za naprej priznajo pravni učinki odločbe Ustavnega sodišča RS, s katero je bila ugotovljena protiustavnost 4. alineje 46. člena ZPIZ/92, pri vseh zavarovancih, na položaj katerih je vplivala. Odločitev je bila nujna za polno uresničitev odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-392/98 in za zagotovitev enakega obravnavanja s protiustavno ureditvijo prizadetih zavarovancev, ko gre za uresničevanje njihove pravice iz 1. odstavka 50. člena Ustave RS, torej pravice do socialne varnosti. Za izvedbo 3. točke izreka ustavne odločbe št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 je torej po stališču pritožbenega sodišča potrebno upoštevati lastninsko preoblikovanje z notranjim odkupom delnic, ne glede na način vplačila delnic, če so bile vplačane z delom plač. Torej tudi z obveznicami, prejetimi kot del plač, zamenjanimi za delnice. Pritrditi je namreč potrebno pritožnici, da bi drugačno stališče glede izvedbe 3. točke izreka ustavne odločbe, torej da se upošteva le lastninsko preoblikovanje z notranjim odkupom delnic na podlagi v

  • VSRS Sklep II DoR 56/2011
    Vrhovno sodišče RS · 22. 12. 2011

    Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani.

  • VDSS sklep Pdp 398/2011
    Višje delovno in socialno sodišče · 17. 6. 2011

    Pri presoji tožbenega zahtevka za vračilo sredstev, ki so bila prepuščena toženi stranki z namenom sodelovanja pri notranjem odkupu, je treba uporabiti določbo o neupravičeni obogatitvi. Iz tega razloga je za odločitev pomembno, ali je bila tožena stranka pri pridobitvi teh sredstev nepoštena, saj mora nepošteni pridobitelj zamudne obresti plačati od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.

  • VSRS Sklep VIII Ips 266/2010
    Vrhovno sodišče RS · 5. 4. 2011

    Denarna sredstva (prejemki iz delovnega razmerja), ki jih je pokojni K. Č. prepustil toženi stranki zaradi sodelovanja v nameravanem notranjem odkupu, v ta namen kasneje niso bila porabljena. Navedeno dejstvo je sodišče druge stopnje pravilno štelo kot podlago za uporabo določila četrtega odstavka 210. člena ZOR o neupravičeni pridobitvi. Vsebina petega odstavka 25. člena ZLPP je v tem, da ureja revalorizacijo in obrestovanje le za tista vplačana sredstva upravičencev, ki so bila kasneje dejansko uporabljena za lastninsko preoblikovanje podjetja. Da bi se tako revaloriziralo in obrestovalo tudi vračanje sredstev, ki niso bila uporabljena za lastninjenje, iz predpisov, ki urejajo lastninsko preoblikovanje, ne izhaja. Tožniki zato neutemeljeno vtožujejo vračilo sredstev po R + 8 % obrestni meri.

  • VDSS sodba Pdp 251/2010
    Višje delovno in socialno sodišče · 17. 6. 2010

    Obveznost tožene stranke v zvezi z vračilom sredstev iz naslova stimulativnega dela osebnega dohodka, mesečnih vplačil, regresov za letni dopust in razlik v plači, ki so bila vplačana z namenom notranjega odkupa, ni odškodninska (ampak se presoja na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi), tako da ni bistveno, ali je bilo ravnanje tožene stranke protipravno in ali ji je mogoče pripisati krivdo.

  • VSRS Sodba X Ips 293/2006
    Vrhovno sodišče RS · 14. 1. 2010

    Z vložitvijo delnic ene družbe kot stvarni vložek v drugo družbo in pridobitev delnic te druge družbe je bila opravljena prva prodaja delnic, pridobljenih po ZLPP, in s tem izčrpana davčna ugodnost iz 58.a člena ZDoh. Vsaka (nadaljnja) prodaja delnic druge družbe pred potekom treh let od njihove pridobitve zapade ob obdavčitvi z davkom od dobička od kapitala po 2. alinei prvega odstavka 58. člena ZDoh.

  • VSRS Sodba X Ips 738/2004
    Vrhovno sodišče RS · 1. 10. 2009

    Ker gre pri interni razdelitvi in notranjem odkupu, ki temelji na 25.a členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, torej, ko je prišlo do lastninjenja na podlagi izdanih potrdil delavcem, ki so vsebovala višino nominalnega zneska, s katerim so delavci sodelovali v postopku lastninskega preoblikovanja, dejansko za spremembe v lastniški strukturi podjetja oziroma za spremembo vira sredstev, višina nominalnega zneska, s katerim delavci sodelujejo v lastninskem preoblikovanju podjetja, ne more predstavljati odhodka v smislu 11. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb – ZDDPO. Ena od temeljnih računovodskih predpostavk je strogo upoštevanje poslovnega dogodka. To pravilo vsebujejo že Slovenski računovodski standardi SRS (1993) SRS. Na podlagi te predpostavke se v obračun davka od dobička revidenta za leto 1997 lahko priznajo le prihodki in odhodki obračunskega obdobja, ki se na to obdobje nanašajo (obračunsko obdobje od 1.1.1997 do 31.12.1997).

  • VSM sodba I Cp 2048/2007
    Višje sodišče v Mariboru · 10. 9. 2008

    Zmotno je tudi stališče, ki ga pritožba ves čas ponavlja, da gre namreč zaradi spremembe namembnosti iz konjskega hleva v stanovanje sedaj za novo stvar. Nesporno je, da je bila zgradba po nacionalizaciji obnovljena, spremenjena je bila njena namembnost, vendar pa zaradi obnovitvenih in adaptacijskih del ne gre za novo stvar, saj se obnavlja in adaptira lahko le obstoječa stvar. S tem se lahko seveda bistveno poveča njena vrednost, ne nastane pa z adaptacijo nova stvar.

  • VSRS Sodba I Up 169/2003
    Vrhovno sodišče RS · 20. 10. 2005

    ZDen ni bil kršen, če je bil pritožnik najprej udeležen v postopku kot zainteresirana stranka, potem pa kot zavezanec.

  • VDSS VDS sodba Pdp 1671/2001
    Višje delovno in socialno sodišče · 17. 4. 2003

    V skladu z 2. alinejo 7. odst. 25. čl. ZLPP delavci prosto razpolagajo z zneski za namen lastninskega preoblikovanja obračunanih in neizplačanih plač, od katerih so bili plačani davki in prispevki.

  • VDSS VDS sodba Pdp 1909/2001
    Višje delovno in socialno sodišče · 18. 12. 2002

    Podjetja so v procesu lastninskega preoblikovanja lahko izdajala obveznice, ki so bile lahko namenske, zamenljive le za delnice v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij. Iz spornih obveznic je izhajala le pravica imetnika do zamenjave obveznice z delnico. Zato tožbeni zahtevek tožnika na izplačilo njene vrednosti v denarju ni utemeljen, prav tako pa tudi ne odškodninski zahtevek, ki ga je tožnik postavil podredno.

  • VSRS Sodba III Ips 17/2001
    Vrhovno sodišče RS · 5. 7. 2001

    Podjetje, ki se je lastninsko preoblikovalo (tudi) z notranjim odkupom delnic, je kupnino, ki jo je prejelo za delnice od tožeče stranke kot upravičenke do notranjega odkupa, v svojem imenu in na svoj račun deponiralo pri banki - toženi stranki, zato lahko samo ono in ne tožeča stranka zahteva vrnitev deponiranega denarja.

  • VDSS VDS sodba Pdp 1151/99
    Višje delovno in socialno sodišče · 5. 1. 2001

    Ob določenem neto znesku ugotovljene terjatve stečajnega upnika ni mogoče konkretizirati tudi točnih zneskov davkov in prispevkov, ki jih je dolžan delodajalec obračunati in vplačati za delavca. Davki in prispevki se obračunavajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo. Zaradi tega bi bilo nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretne zneske davkov in prispevkov, ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in izplačati, upoštevajoč prisojeni neto znesek razlike plače.

  • VSL sodba I Cpg 1550/99
    Višje sodišče v Ljubljani · 2. 3. 2000

    Samo dejstvo, da podjetje, ki se je preoblikovalo v kapitalsko družbo z izdajo internih delnic po ZDK, ni uskladilo lastninskih razmerij z določbami ZLPP, ne predstavlja domneve, da so popusti pri izdaji internih delnic bili v škodo družbenega kapitala, če ni ugotovljeno, da višina popustov ne odstopa od višine možnih popustov po ZLPP.

  • VSRS Sodba U 238/95
    Vrhovno sodišče RS · 1. 4. 1999

    Če je podjetje izdalo obveznice kot alternativno obligacijo, ki je predvidevala tudi možnost konverzije v delnice ob lastninskem preoblikovanju podjetja in je podjetje kot dolžnik opravilo izbiro, tožnik ne more z uveljavljanjem drugačnega zahtevka izpodbijati lastninskega preoblikovanja.

  • VSRS Sodba II Ips 507/97
    Vrhovno sodišče RS · 29. 10. 1998

    Obveznice, ki so se izdajale v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, je posebej urejal Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93, naprej ZLPP). Ta zakon omenja obveznice predvsem pri notranjem odkupu delnic. Podjetja so lahko v procesu lastninskega preoblikovanja izdajala take obveznice kot sta sporni. Te obveznice so bile lahko namenske, to je zamenljive le za delnice v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij. Iz spornih obveznic je izhajala torej le pravica imetnika do zamenjave obveznice z delnico, ne pa pravica do izplačila njene vrednosti v denarju.

  • VDSS VDS Odločba Pdp 1821/94
    Višje delovno in socialno sodišče · 29. 5. 1996

    Določbe zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij o potrebnem soglasju delavca za vnovčenje zadržanih zneskov plače v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja je mogoče razumeti le v tem smislu, da so zadržana sredstva v bistvu že pripadla delavcu, tako da ima pravico z njimi razpolagati. Kolikor ne soglaša s porabo teh sredstev v postopku lastninjenja, lahko zahteva njihovo izplačilo.