57. člen ZDen

Vrhovno sodišče je v ponovnem postopku zoper razveljavljeno odločbo II Ips 705/2007 upoštevalo oceno Ustavnega sodišča glede nedopustnosti poseganja v pravnomočno odločbo upravnega organa v konkretnem primeru, kar narekuje zavzetje enakega stališča tudi v predmetni zadevi.

Če tožnik ne izkaže, da je izpolnil predpostavke iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1 glede organa, kateremu je zadeva odstopljena v pristojno reševanje, se tožba zaradi molka organa na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže kot prezgodnja.

Ker je tožnik na podlagi odločbe OLO in dejanskega izvrševanja pravice uporabe pridobil lastninsko pravico na določenih nepremičninah, sledi, da odločitev upravnega organa v denacionalizacijskem postopku o predhodnem vprašanju glede obstoja lastninske pravice na spornih nepremičninah nima učinka pravnomočnosti, ki bi se mogel raztezati tudi na tožečo stranko v tej pravdi (ki predstavlja matično področje glede odločanja o lastninski pravici), kateri sklep o denacionalizaciji ni bil vročen in katera ni imela možnosti pritožbe v upravnem postopku.

Ker je prvostopni organ s svojo odločbo odločal o vračanju podržavljenih zemljišč v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe (tožeče stranke), pri čemer je štel, da so bila zemljišča, za katera je določil odškodnino, podržavljena kot stavbna zemljišča, je za odločanje o pritožbi pristojno ministrstvo pristojno za okolje in prostor.

Pri odločanju o odškodnini za podržavljeno premoženje je odločilno stanje premoženja ob podržavljenju, pri čemer se njegova sedanja vrednost po stanju ob podržavljenju izračuna po metodologiji, predpisani na podlagi ZDen. Ali je bila nepremičnina podržavljena kot kmetijsko ali kot stavbno zemljišče, se ugotavlja na podlagi različnih dokazil, pri čemer katastrska klasifikacija ne izključuje uporabe drugih dokazil.

Na samo pristojnost upravnih organov mora sodišče v upravnem sporu paziti po uradni dolžnosti.

Ker je o pritožbi zoper odločbo o zahtevi za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč odločilo Ministrstvo za okolje in prostor, ki glede na določbo 57. člena ZDen ni stvarno pristojno, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke 3. odstavka 25. člena ZUS.

Glede na določbo 3. točke 57. člena ZDen Ministrstvo za okolje in prostor ni (bilo) stvarno pristojno za odločanje o odškodnini za podržavljeno zemljišče, za katerega je, drugače kot prvostopni organ, ugotovilo, da ni stavbno, ampak kmetijsko.

O vračanju kmetijskih zemljišč v postopku denacionalizacije odloča na drugi stopnji ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Če je ministrstvo, pristojno za okolje in prostor kot organ, ki je na drugi stopnji pristojen odločati o vračanju stavbnih zemljišč, ugotovilo, da ne gre za vračanje stavbnih zemljišč, bi moralo prvostopno odločbo odpraviti in zadevo vrniti v nov postopek prvostopnemu organu, ne pa, da je samo odločalo o vračanju kmetijskih zemljišč v obliki odškodnine.

Sodišče mora v upravnem sporu po uradni dolžnosti paziti na stvarno pristojnost upravnih organov. Za odločanje o vračanju stavbnih zemljišč je po ZDen na drugi stopnji pristojno ministrstvo, pristojno za okolje in prostor; za odločanje o vračanju kmetijskih zemljišč pa je na drugi stopnji pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pristojnost za odločanje o pritožbah zoper odločbe v postopkih denacionalizacije je po 57. členu ZDen razdeljena med ustreznimi ministrstvi glede na predmet denacionalizacijskega zahtevka.

ZDen ureja vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov (člen 27 in 28) in stavbnih zemljišč (člen 31 in 32). Zemljišča, ki so bila po podržavljenju uporabljena za gradnjo, po ZDen niso posebna vrsta zemljišč. Tudi zemljišča, ki so bila ob podržavljenju kmetijska oziroma gozdna, po podržavljenju pa se je njihova namembnost spremenila, ker so bila uporabljena za gradnjo, so le ena vrsta podržavljenih zemljišč in to kmetijska oziroma gozdna zemljišča. Drugačen pravni status imajo le tista zemljišča, ki so bila opredeljena kot stavbna v načrtih stanovanjsko komunalne gradnje, oziroma tista, ki jim je namembnost spremenil sam predpis. Za odločanje o pritožbah zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč je pristojno odločati ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ker je bila poslovno stanovanjska zgradba nacionalizirana na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč in ne na podlagi Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, bi o pritožbi zoper odločbo upravne enote moralo odločati ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, ne pa stvarno nepristojno sodišče, pristojno za gospodarstvo.

Izvršitev denacionalizacijske odločbe glede vrnitve stanovanj, v katerih so najemniki, v last in posest pomeni izročitev ključev izpraznjenih stanovanj skrbniku za poseben primer. Ta izvršitev pa ni izvedljiva, ker zavezanka (občina) ne razpolaga s ključi izpraznjenih stanovanj.