VSRS Sklep I Up 65/2004

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 27.2.2002, s katero je zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper delno odločbo Upravne enote Lendava z dne 7.3.2001. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ v 1. točki izreka delne odločbe odločil, da se na podržavljenih nepremičninah par. št. 15 k.o. A. in parc.št. 16 k.o. B., vzpostavi lastninska pravica v korist upravičenca A.A. V 2. točki izreka odločbe je prvostopenjski upravni organ določil zavezanca za vračilo nepremičnine iz 1. točke izreka te odločbe v k.o. A., Občino A., kot imetnika pravice uporabe na družbeni lastnini oziroma lastnika parc. št. 15 k.o. A. ter zavezanca za vračilo nepremičnine v k.o. B., to je Krajevno skupnost B. kot imetnika pravice uporabe na družbeni lastnini oziroma lastnika zemljišča parc. št. 16 k.o. B.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi za odločitev, ki jih v obrazložitvi svoje odločbe navaja tožena stranka. Po presoji sodišča prve stopnje je v obravnavani zadevi ključnega pomena ugotovitev, ali se v spornih poslovnih zgradbah izvaja dejavnost državnih organov oziroma javnih služb. Navedena okoliščina se je ugotavljala v ugotovitvenem postopku pred prvostopenjskim upravnim organom tako, da so v postopku sodelovali Občina A. in predstavniki obeh krajevnih skupnosti, ki so na ustni obravnavi dne 3.3.2000 za nadaljnje sodelovanje v postopku pooblastili predstavnico Občine A. Tožeča stranka v tožbi in ves čas postopka pred prvostopenjskim upravnim organom zatrjuje, da imata v obeh vaških domovih prostore krajevni skupnosti, ki v teh prostorih opravljata svojo dejavnost. Po presoji sodišča prve stopnje dejavnosti, ki se opravljajo v prostorih krajevnih skupnosti in sicer državne kot lokalne volitve, sestanki krajevnih svetov, zbori občanov, družabno življenje na vasi ter kulturno dogajanje ne sodijo med dejavnosti, opredeljene v 1. točki 1. odstavka 19. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Ta zakon namreč ovir za vrnitev nepremičnine ne veže le na dejavnost (npr. kulture), temveč tudi na pogoj, da se dejavnost opravlja kot dejavnost javne službe, torej v okviru javnega zavoda. Tožeča stranka pa dokazil za navedeno v upravnem postopku ni ponudila, oziroma tega ni zatrjevala. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene navedbe o tem, da ima v vaškem domu v ... svoje prostore Gasilsko društvo, kot tožbeno novoto, ki je glede na določbo 3. odstavka 14. člena ZUS ni mogoče upoštevati, saj tožeča stranka tega dejstva v postopku ni navajala.

Tožeča stranke vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov, saj le dosledno ponavlja in prepisuje navedbe tožene stranke. Tekom postopka je dokazala oba zakonska pogoja iz ZDen. V obeh zgradbah, tako v k.o. A., kakor v k.o. B. se opravlja dejavnost, navedena v 19. členu ZDen, v zgradbah se opravljajo volitve, izobraževalne in kulturne prireditve, tudi iz področja vzgoje in izobraževanja, v obeh domovih imajo sedeže krajevne skupnosti, kar je bilo nesporno ugotovljeno tekom postopka. Vaški dom je v vasi mesto, kjer se ob vsaki priliki in ob vsakem času opravljajo navedene dejavnosti, kar je praktično in splošno znano. Neutemeljena je ugotovitev, da dejavnost krajevne skupnosti ne pomeni opravljanja dejavnosti državnih organov v smislu določbe 1. točke 1. odstavka 19. člena ZDen. Z vrnitvijo denacionalizacijskemu upravičencu obeh zgradb v navedenih vaseh bo bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejavnosti v krajevnih skupnostih, v navedenih krajih pa sploh ni druge zgradbe in tudi nobene možnosti, da se navedeni zgradbi nadomestita, tako da bo navedena dejavnost v celoti zamrla. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da je odločba Upravne enote Lendava z dne 10.7.1996,, iz katere izhaja, da ima v zgradbi v ... svoj sedež tudi gasilsko društvo, tožbena novota. Ves čas postopka se je zatrjevalo, da se v navedeni zgradbi v ... nahaja tudi sedež gasilskega društva, kar so povedale tudi zaslišane priče. Kot stranki v predmetni zadevi bi morali biti pritegnjeni tudi obe krajevne skupnosti. Predmetna zadeva se ne vodi zoper pravega denacionalizacijskega zavezanca. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijana sodba pa razveljavi ter odpravi odločba tožene stranke, podrejeno pa razveljavi izpodbijana sodba in odpravi odločba tožene stranke ter se zadeva odstopi prvostopenjskemu organu v ponovno postopanje in odločanje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena zaradi naslednjih razlogov:

ZDen v 57. členu določa pristojnost organov za odločanje o pritožbah zoper odločbe upravnih enot iz 54. člena ZDen. V 1. točki 57. člena ZDen je določeno, da ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odloča o pritožbah zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člena tega zakona.

V 3. točki 57. člena ZDen pa je določeno, da ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, odloča o pritožbah zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člena tega zakona.

V obravnavanem primeru je prvostopenjski upravni organ (upravna enota) odločal tudi o vrnitvi stavb - starih šol in stavbnega zemljišča v k.o. A. in k.o. B. v naravi. Zato je bilo na podlagi 3. točke 57. člena ZDen stvarno pristojno za odločanje o pritožbi Občine A. zoper odločbo upravne enote v delu, ki se nanaša na stavbe in stavbno zemljišče, Ministrstvo za okolje in prostor RS in ne Ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano RS. Ker je o pritožbi zoper odločitev o denacionalizaciji poslovnih stavb in stavbnega zemljišča odločilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke 3. odstavka 25. člena ZUS.

Na samo pristojnost upravnih organov mora sodišče v upravnem sporu paziti po uradni dolžnosti. Zato bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke 1. odstavka 60. člena ZUS izpodbijano odločbo tožene stranke odpraviti in zadevo vrniti v nov postopek. Ker sodišče prve stopnje ni tako ravnalo, je po presoji pritožbenega sodišča glede na določbo 2. odstavka 72. člena ZUS bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, saj ni uporabilo določbe 1. točke 1. odstavka 60. člena ZUS, pa bi jo glede na okoliščine primera moralo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, v katerem naj upošteva navodila iz tega sklepa.