17. člen ZDen

ZDen priznava denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno po predpisih, navedenih v 3. členu. V okviru in na način iz 4. in 5. člena ZDen pa je določbe mogoče razlagati le tako, da denacionalizacijo priznava le za premoženje, kot ga opredeljuje v svojem 8. členu, kar pomeni, da ZDen ne priznava denacionalizacije vseh premoženjskih pravic, ampak glede na opredelitev predmeta denacionalizacije v prvem odstavku 8. člena le denacionalizacijo lastninske pravice na (v tem členu) navedenih stvari. Zato se po ZDen ne more zahtevati denacionalizacija gotovine in zlata, saj se le-ta ne uvrščata med premične stvari v smislu 8. člena ZDen, kajti že po naravi stvari gotovina in zlato ne ustrezata značilnostim premičnih stvari kot izhaja iz 17. člena ZDen, ki ureja njihovo vračanje.

Upravni organi vprašanje, ali je imela oseba na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb pravico dobiti odškodnino od tuje države, rešujejo neposredno z razlago mednarodne pogodbe, upoštevajoč pravila o pravu mednarodnih pogodb, torej brez dokazovanja tujega prava in brez priznavanja tujih sodnih odločb. Zato potrdilo avstrijskega Zveznega ministrstva za finance, kot pravilno ugotavlja toženka, ni odločilno kot dokaz, da A.A. ni imel pravice do odškodnine. Pravica do odškodnine, kot je opredeljena v FIP in na njeni podlagi Zakona o popovrnitvi škode priseljencev in izgnancev (UVEG), ne pomeni pravice do odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen v vsakem primeru odločanja o denacionalizaciji podržavljenega premoženja, ampak le v primeru, ko bi prejšnji lastnik podržavljenega premoženja lahko uveljavljal odškodnino za točno določeno premoženje, ki je bilo podržavljeno.

Na podlagi izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen je denacionalizacijo mogoče odreči le osebi, ki je od tuje države imela pravico dobiti odškodnino za premoženje, katerega denacionalizacijo ta oseba uveljavlja. V konkretni zadevi tožnica uveljavlja denacionalizacijo nepremičnin in tistih premičnih stvari, ki so predmeti kulturne, zgodovinske ali umetniške vrednosti (17. člen v zvezi s 3. točko prvega odstavka 54. člena ZDen). Ker FIP oziroma izvedbeni predpisi za to vrsto premoženja niso predvidevali odškodnine, je toženka zmotno uporabila drugi odstavek 10. člena ZDen.

Znesek, zaplenjen v gotovini, je glede na določbo 1. odstavka 8. člena ZDen izvzet iz denacionalizacije.

Po določbi 29. točke 3. člena ZDen so upravičenci do denacionalizacije osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po TZIKS, če niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč. Podlaga za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča, ki je bilo podržavljeno, in tistega, ki je bilo dano kot nadomestno zemljišče, je odlok, ki temelji na določbi 3. odstavka 44. člena ZDen.

Toženkino razpolaganje v nasprotju s prisilnim predpisom iz 88. člena ZDen je bilo protipravno. Zaradi njega je prišlo do nadaljnjega razpolaganja s spornimi parcelami, do njihovih sprememb in do nemožnosti njihove vrnitve v naravi. Vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem in škodo zaradi nemožnosti vrnitve v naravi je izkazana. Toženka ni dokazala, da je do škode prišlo brez njene krivde. Zato so dokazani vsi elementi civilnega delikta iz prvega odstavka 154. člena ZOR. Ker vzpostavitev prejšnjega stanja ni več mogoča, tožniki utemeljeno na podlagi tretjega odstavka 185. člena ZOR terjajo denarno odškodnino. Če bi sporni parceli dobili vrnjeni v naravi, bi tudi sami lahko z njima razpolagali in dosegli tako kupnino, kot jo je na podlagi ocene sodnega cenilca dosegla toženka. Gre torej za odškodnino po ZOR zaradi povrnitve škode, do katere je prišlo zaradi kršitve prisilnega predpisa, in ne za odškodnino po ZDen.

Le navedba v zahtevi, da je bilo denacionalizacijskemu upravičencu zaplenjeno celotno premoženje, še ne pomeni izrecne zahteve za vračilo premičnega premoženja.

Po 17. členu ZDEN se ne vračajo potrošne stvari, katere so bile odvzete s pravnim poslom po 5. členu ZDEN, v postopku obvezne oddaje krušnega žita.

Gre za zvijačno ravnanje državnega organa, ki je od denacionalizacijskega upravičenca najprej pridobil umetniške slike pod pretvezo, da bodo razstavljene, nato pa izsilil njihovo prodajo.

Na podlagi 40. člena ZDen ima upravičenec možnost izbire med vrnitvijo podjetja v naravi (34. - 37. člen ZDen) ali odškodnino v obveznicah. Zato je od postavljenega zahtevka upravičenca odvisna oblika vrnitve in določitev zavezanca.

Ker ZLPP izrecno določa, da se ta zakon ne uporablja za banke in zavarovalnice, ni pogojev za uvedbo postopka za izdajo začasne odredbe za zavarovanje zahtevka na vrnitev vrednostnih papirjev v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij.

Delničar delniške družbe lahko v denacionalizacijskem postopku zahteva vrnitev premoženja delniške družbe in ne vrnitev delnic kot vrednostnih papirjev.

V postopku za denacionalizacijo premičnin je zavezanec in tako torej nasprotna stranka Slovenski odškodninski sklad, ne pa Republika Slovenija ali občina, ker ne gre za situacijo iz čl. 17/1 ZDEN in tudi ne za situacijo iz čl. 50 ZDEN.