Najnižja pokojninska osnova

Kje se izraz uporablja

• 31. člen ZPIZ-2 – (določitev pokojninske osnove zavarovancem, ki nimajo vsaj enega leta zavarovanja)

  … zavarovanja, se ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove. (2) Na način, določen v prejšnjem odstavku, se določi pokojninska osnova tudi zavarovancu, za katerega osnove ni mogoče u …

• 36. člen ZPIZ-2 – (najnižja in najvišja pokojninska osnova)

  (1) Najnižja pokojninska osnova se določi od 1. januarja posameznega koledarskega leta v višini 76,5 % povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo o …

• 39. člen ZPIZ-2 – (najnižje in zagotovljene pokojnine)

  … do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona, je zagotovljena najnižja pokojnina v znesku, ki se v letu 2026 določi v višini 30 % najnižje pokojninske osnove. (2) Zavarovancu, ki pridobi pravico do predčasne, st …

• 45. člen ZPIZ-2 – (pokojninska osnova za odmero invalidske pokojnine)

  … uveljavlja pravico do invalidske pokojnine, ni bil zavarovan, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.

• 46. člen ZPIZ-2 – (pokojninska osnova za odmero invalidske pokojnine v posebnih primerih)

  … osnove ni mogoče določiti po prejšnjem členu tega zakona, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.

• 56. člen ZPIZ-2 – (preživljanje družinskega člana)

  … mesečni dohodki v zadnjem koledarskem letu pred zavarovalnim primerom niso presegli 30 % najnižje pokojninske osnove, veljavne ob nastanku zavarovalnega primera. (2) Med dohodke družinskih članov šteje tudi katastrski dohodek in drugi doho …

• 60. člen ZPIZ-2 – (osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine)

  … pokojnine in pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja. (2) Določbe tega zakona o najnižji in najvišji pokojninski osnovi se upoštevajo tudi za izračun osnove za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine. (3) Najnižja osnova …

• 61. člen ZPIZ-2 – (odmera in del vdovske pokojnine)

  … oziroma uživalcu pravic, določenih s tem zakonom, vendar največ do zneska v višini 11,7 % najnižje pokojninske osnove. (5) Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne more presegati starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokoj …

Sodna praksa k 7. člen ZPIZ-2

• VDSS Sodba Psp 58/2025

  Višje delovno in socialno sodišče · 23. 4. 2025

  Zaključek sodišča prve stopnje, da se družinska pokojnina kot periodični dohodek šteje v lastni dohodek družine, ni pravilen. Dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do obravnavanih pravic iz javnih sredstev, so taksativno določeni v 12. členu ZUPJS. Pri razlagi in uporabi te določbe treba upoštevati tudi njeno vključenost ter povezanost z drugimi sestavinami celotnega pravnega sistema in hkrati z namenom obravnavanih pravic iz javnih sredstev.

• VDSS Sodba Psp 1/2025

  Višje delovno in socialno sodišče · 12. 2. 2025

  Le preživnina je izrecno izključena iz ugotavljanja lastnega dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ustavnoskladna razlaga določbe 14. člena ZSVarPre mora biti takšna, da daje zakonu širšo vsebino s katero se varuje koristi otroka in je to določbo treba tolmačiti na način, da se njena uporaba razteza tudi na družinsko pokojnino namenjeno otrokom in ne samo na preživnino (t. i. sistemska razlaga).

• VDSS Sklep Psp 162/2024

  Višje delovno in socialno sodišče · 16. 10. 2024

  Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče ni napravilo časovnega okvira za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo, saj je ta naloga v pristojnosti sodišča in ne izvedenca. Zavarovanec pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo z dnem nastanka take potrebe (tretji odstavek 108. člena ZPIZ-2). Datum pridobitve pravice se razlikuje od datuma začetka izplačevanja, ki je vezan na datum vložitve zahteve za njeno pridobitev. Ta se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj (prvi odstavek 128. člena ZPIZ-2). Pritrditi je pritožbi, da sodišče prve stopnje ni napravilo dokazne ocene vseh dokazov in je odločitev oprlo le na en dokaz. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje naredilo celovito dokazno oceno ter odločilo na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP), ampak je dokazna ocena sodišča prve stopnje skoncentrirana na izvedensko mnenje sodnega izvedenca specialista družinske medicine. Ker iz sodbe ne izhajajo zaključki sodišča, kdaj je glede na zdravstveno stanje tožnice nastala potreba po

Sorodni izrazi