iuris

Javna prireditev

Izraz je opredeljen v enem predpisu.

vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur

Kje se izraz uporablja

  • 1. člen ZJZ – (namen zakona)

    S tem zakonom se ureja način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah.

  • 2. člen ZJZ – (pravica do zbiranja in zborovanja)

    Vsakdo ima pravico organizirati javne shode in javne prireditve in se jih udeleževati. Nikomur ni dopustno preprečevati udeležbe na javnem shodu ali javni prireditvi, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.

  • 6. člen ZJZ – (omejitve)

    … oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj, ali z namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa. Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve na prostem v neposredni bližini objektov, ki se …

  • 10. člen ZJZ – (splošne dolžnosti organizatorja)

    … ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. Organizator mora določiti vodjo. Vodja je lahko oseba, ki je stara najmanj 18 let in ima …

  • 12. člen ZJZ – (prireditve, za katere ni potrebna prijava)

    … samostojne podjetnice posameznice oziroma samostojni podjetniki posamezniki kot svojo redno dejavnost v svojih poslovnih prostorih; 2.     državni organi, lokalne skupnosti, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, društva ter druge …

  • 12.a člen ZJZ – (prireditve, na katerih je obvezno vzdrževanje reda z varnostniki)

    … organizacija iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena prireditve organizira kot svojo redno dejavnost s tem, da nudi mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program, mora na prireditvah zagotoviti vzdrževanje reda z varnostni …

  • 13. člen ZJZ – (shodi in prireditve, za katere je potrebno dovoljenje)

    … določbe 11. in 12. člena tega zakona je dovoljenje potrebno: 1.     za shod ali prireditev na javni cesti, če predstavljata izredno uporabo ceste; 2.     za mednarodno športno prireditev in člansko tekmovanje v kolektivnih športih, če na n …

  • 14. člen ZJZ – (vloga)

    … stalnega ali začasnega prebivališča); če rediteljsko službo opravlja subjekt, ki se ukvarja z dejavnostjo varovanja ljudi in premoženja, pa tudi njegove podatke (firma, sedež, matična številka, osebno ime odgovorne osebe); -       osebne p …

Sodna praksa k 4. člen ZJZ

  • VSL Sodba I Cpg 487/2023
    Višje sodišče v Ljubljani · 16. 4. 2024

    Začasne omejitve pravice do svobodne gospodarske pobude, do katere je prišlo v posledicah izvrševanja Odloka/174 oziroma njegovih posameznih določb, ki jih tožeča stranke označuje za protipravne, ni mogoče označiti za hudo oziroma najhujšo kršitev ustavnih določb ali temeljnih civilizacijskih standardov, posledično pa ravnanjem tožene stranke oziroma Vlade RS tudi ni mogoče pripisati kvalificirane protipravnosti v smislu 26. člena Ustave RS. Institut odškodninske odgovornosti države je izjemno sredstvo (t. i. ultima ratio), tovrsten zahtevek morebitnega oškodovanca pa mogoč samo, kadar ta nima in tudi ni imel na voljo drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.

  • VSL Sklep VII Kp 27131/2023
    Višje sodišče v Ljubljani · 14. 2. 2024

    Glede na dikcijo določb ZJZ in okoliščine konkretnega primera, se sodišče druge stopnje pridružuje pritožbenemu stališču, da predmetni shod ni bil javni shod, omejen je bil le na ozek, interesno povezan krog ljudi, torej na lastnika hiše, kot tak tudi ni bil prijavljen. Sodišče prve stopnje je srečanje (zbor) lastnikov in stanovalcev večstanovanjske hiše na danem naslovu, pravno zmotno štelo za javni shod in temu posledično, ker je ocenilo, da naj bi šlo za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1, zmotno odločilo o stvarni nepristojnosti okrajnega sodišča.

  • VSRS Sodba IV Ips 57/2022
    Vrhovno sodišče RS · 9. 2. 2023

    Za presojo obravnavane zadeve je tako treba presoditi, ali storilec ustreza definiciji organizatorja kot osebe, ki se javno razglaša za organizatorja; ali osebe, ki kot taka nastopa pred državnim organom. V prvem primeru iz zakonskega besedila 7. točke 4. člena Zakona o javnih zbiranjih izhaja, da za zaključek, da je osebo mogoče šteti za organizatorja, ne zadošča, da oseba ravna oziroma deluje kot organizator, temveč zakon terja aktivnost posameznika v smeri, da se sam navzven razkrije oziroma deklarira kot tak, torej javno in nedvoumno trdi, da je organizator določenega shoda; besedilo „ki kot organizator nastopa pred državnim organom“ pa terja, da se posameznik kot tak predstavlja oziroma nastopa v nekem upravnem postopku pred državnim organom.

Vse odločbe (8) →

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.