4. člen ZJZ
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.javni shod (v nadaljnjem besedilu: shod) je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur;
2.javna prireditev (v nadaljnjem besedilu: prireditev) je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur;
3.organiziran shod oziroma prireditev je shod oziroma prireditev, pri kateri organizator razglaša (javno oglašuje) oziroma poziva k udeležbi z javno objavo oziroma z vabili, posredovanimi tistim, ki naj se shoda oziroma prireditve udeležijo;
4.neorganiziran shod je nenačrtovano zbiranje ljudi brez organizatorja zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur;
5.za druge žalne slovesnosti se šteje zbiranje ljudi na prostoru oziroma območju, ki ga obeležuje grob, kapelica, spomenik ali kakršno koli drugo spominsko znamenje ali obeležje, ali na območju vojnega grobišča, zaradi izražanja sožalja, spoštovanja do umrlih in drugih izražanj žalne narave;
6.spontan ulični nastop je neorganiziran in brezplačen nastop pouličnih umetnic oziroma umetnikov ali artistk oziroma artistov;
7.organizatorka oziroma organizator shoda oziroma prireditve (v nadaljnjem besedilu: organizator) je fizična ali pravna oseba, za račun katere se izvede shod oziroma prireditev, in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnim organom;
8.vodja shoda oziroma prireditve (v nadaljnjem besedilu: vodja) je oseba, ki vodi shod oziroma prireditev;
9.rediteljica oziroma reditelj na shodu oziroma prireditvi (v nadaljnjem besedilu: reditelj) je oseba, ki jo organizator določi, da skrbi za red na shodu oziroma prireditvi;
10.vodja rediteljev je reditelj, ki vodi in organizira delo rediteljev;
11.rediteljska služba je zadostno število rediteljev z vodjo rediteljev;
12.udeleženka oziroma udeleženec shoda oziroma prireditve (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) je oseba, ki se na poziv organizatorja udeležuje shoda oziroma prireditve in oseba, ki na prireditvenem prostoru prisostvuje izvajanju programa shoda oziroma prireditve;
13.prireditveni prostor je prostor, potreben za izvedbo shoda oziroma prireditve, na katerem vzdržuje red organizator; 13.a prireditvena proga je cestišče ali del cestišča, po katerem se udeleženci prireditve vozijo, tečejo ali kako drugače premikajo; 13.b kot uporaba odprtega ognja se šteje kurjenje in sežiganje predmetov na urejenih priložnostnih kuriščih, uporaba bakel, sveč in podobnih izdelkov ali drugih gorljivih predmetov in snovi, pri katerih ogenj ni zavarovan;
14.v čas trajanja shoda oziroma prireditve se šteje čas od začetka zbiranja udeležencev do njihovega razhoda;
15.nevarni predmeti so predmeti, s katerimi se lahko prizadenejo hude telesne poškodbe ali hudo okvari zdravje;
16.mednarodne športne prireditve so velike mednarodne športne prireditve, kot jih določa zakon, ki ureja področje športa, mednarodna klubska tekmovanja in nastopi reprezentanc, ki se izvajajo pod okriljem mednarodnih ali nacionalnih panožnih športnih zvez in druge športne prireditve v kolektivnih športnih panogah, na katerih sodeluje tuj klub, ki je v prvi državni ligi države, iz katere prihaja;
17.predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje so ognjemetni izdelki kategorij 3 in 4 in pirotehnični izdelki kategorij P2 in T2, ki jih po zakonu, ki ureja eksplozive in pirotehnične izdelke, lahko kupuje, poseduje ali uporablja samo pravna oseba in podjetnik, ki ima dovoljenje za promet s pirotehničnimi izdelki, orožje, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja pravice in dolžnosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov v zvezi z orožjem, razen orožja, uporabljenega kot gledališki rekvizit, ter vsi drugih predmeti, ki jih organizator uporablja pri izvedbi programa prireditve oziroma jih v okviru izvajanja programa prireditve uporabljajo udeleženci, če je zaradi njihove uporabe lahko ogroženo življenje ali zdravje udeležencev ali tudi drugih ljudi oziroma premoženje;
18.naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje so vozila (vsa prevozna sredstva, namenjena vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev – otroških prevoznih sredstev, bolniških vozičkov ter športnih pripomočkov in naprav, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca in motorne sani), zrakoplovi (letala, ultralahka motorna letala, motorni zmaji in druge letalne naprave z motornim pogonom, tudi letalski modeli, ultralahka jadralna letala, jadralni zmaji, jadralna padala, baloni), naprave za zabavo (vrtiljaki, zabaviščni vlaki ipd.) in druge naprave, ki jih pri izvedbi programa prireditve uporablja organizator, kot so večji začasni objekti (odri posebnih konstrukcij, tribune, šotori ipd.), stroji, za prireditev posebej izdelane ali prirejene priprave (posebna dvigala, vlečnice) ali druge naprave, ki obratujejo in lahko ob normalnem obratovanju oziroma rabi, ali ob prirejeni rabi, ogrozijo življenje in zdravje udeležencev ali tudi drugih ljudi oziroma premoženje. Šteje se, da ima oseba ustrezne psihofizične sposobnosti, če ni očitno pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih substanc, in je glede na svoje fizične zmožnosti objektivno sposobna opravljati zaupane naloge. Šteje se, da gospodarske družbe in samostojne podjetnice posameznice oziroma samostojni podjetniki posamezniki oziroma društva in druge organizacije v svojih poslovnih prostorih prireditve organizirajo kot svojo redno dejavnost, če jih organizirajo vsak dan, vsak vnaprej določen dan v tednu ali v drugih časovnih razmikih, vendar vsaj 12 dni v razdobju enega leta. Za športne prireditve v kolektivnih športnih panogah se štejejo športna tekmovanja v košarki, nogometu, malem nogometu, rokometu, odbojki, odbojki na mivki, hokeju na ledu, hokeju in line, hokeju na travi, vaterpolu, ragbiju in baseballu. Shod ali prireditev predstavljata izredno uporabo javne ceste, če je promet na njej oviran zaradi neobičajno velikega števila udeležencev cestnega prometa, ali takšne uporabe javne ceste, da na njej udeleženci zavzemajo več prostora, kot je običajno, ali zaradi njihovega ravnanja v cestnem prometu, ki ni v skladu s cestnoprometnimi predpisi.
- VSL Sodba I Cpg 487/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2024
Začasne omejitve pravice do svobodne gospodarske pobude, do katere je prišlo v posledicah izvrševanja Odloka/174 oziroma njegovih posameznih določb, ki jih tožeča stranke označuje za protipravne, ni mogoče označiti za hudo oziroma najhujšo kršitev ustavnih določb ali temeljnih civilizacijskih standardov, posledično pa ravnanjem tožene stranke oziroma Vlade RS tudi ni mogoče pripisati kvalificirane protipravnosti v smislu 26. člena Ustave RS. Institut odškodninske odgovornosti države je izjemno sredstvo (t. i. ultima ratio), tovrsten zahtevek morebitnega oškodovanca pa mogoč samo, kadar ta nima in tudi ni imel na voljo drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.
- VSL Sklep VII Kp 27131/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2024
Glede na dikcijo določb ZJZ in okoliščine konkretnega primera, se sodišče druge stopnje pridružuje pritožbenemu stališču, da predmetni shod ni bil javni shod, omejen je bil le na ozek, interesno povezan krog ljudi, torej na lastnika hiše, kot tak tudi ni bil prijavljen. Sodišče prve stopnje je srečanje (zbor) lastnikov in stanovalcev večstanovanjske hiše na danem naslovu, pravno zmotno štelo za javni shod in temu posledično, ker je ocenilo, da naj bi šlo za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1, zmotno odločilo o stvarni nepristojnosti okrajnega sodišča.
- VSRS Sodba IV Ips 57/2022Vrhovno sodišče RS · 2023
Za presojo obravnavane zadeve je tako treba presoditi, ali storilec ustreza definiciji organizatorja kot osebe, ki se javno razglaša za organizatorja; ali osebe, ki kot taka nastopa pred državnim organom. V prvem primeru iz zakonskega besedila 7. točke 4. člena Zakona o javnih zbiranjih izhaja, da za zaključek, da je osebo mogoče šteti za organizatorja, ne zadošča, da oseba ravna oziroma deluje kot organizator, temveč zakon terja aktivnost posameznika v smeri, da se sam navzven razkrije oziroma deklarira kot tak, torej javno in nedvoumno trdi, da je organizator določenega shoda; besedilo „ki kot organizator nastopa pred državnim organom“ pa terja, da se posameznik kot tak predstavlja oziroma nastopa v nekem upravnem postopku pred državnim organom.
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 4. 8. 2011 · trenutno
- 1. 6. 2011 – 3. 8. 2011
- 6. 11. 2009 – 31. 5. 2011
- 1. 7. 2005 – 5. 11. 2009
- 29. 12. 2002 – 30. 6. 2005
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: pojmi 24Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
8 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 4. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cpg 487/2023Višje sodišče v Ljubljani · 16. 4. 2024
Začasne omejitve pravice do svobodne gospodarske pobude, do katere je prišlo v posledicah izvrševanja Odloka/174 oziroma njegovih posameznih določb, ki jih tožeča stranke označuje za protipravne, ni mogoče označiti za hudo oziroma najhujšo kršitev ustavnih določb ali temeljnih civilizacijskih standardov, posledično pa ravnanjem tožene stranke oziroma Vlade RS tudi ni mogoče pripisati kvalificirane protipravnosti v smislu 26. člena Ustave RS. Institut odškodninske odgovornosti države je izjemno sredstvo (t. i. ultima ratio), tovrsten zahtevek morebitnega oškodovanca pa mogoč samo, kadar ta nima in tudi ni imel na voljo drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.
- VSL Sklep VII Kp 27131/2023Višje sodišče v Ljubljani · 14. 2. 2024
Glede na dikcijo določb ZJZ in okoliščine konkretnega primera, se sodišče druge stopnje pridružuje pritožbenemu stališču, da predmetni shod ni bil javni shod, omejen je bil le na ozek, interesno povezan krog ljudi, torej na lastnika hiše, kot tak tudi ni bil prijavljen. Sodišče prve stopnje je srečanje (zbor) lastnikov in stanovalcev večstanovanjske hiše na danem naslovu, pravno zmotno štelo za javni shod in temu posledično, ker je ocenilo, da naj bi šlo za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1, zmotno odločilo o stvarni nepristojnosti okrajnega sodišča.
- VSRS Sodba IV Ips 57/2022Vrhovno sodišče RS · 9. 2. 2023
Za presojo obravnavane zadeve je tako treba presoditi, ali storilec ustreza definiciji organizatorja kot osebe, ki se javno razglaša za organizatorja; ali osebe, ki kot taka nastopa pred državnim organom. V prvem primeru iz zakonskega besedila 7. točke 4. člena Zakona o javnih zbiranjih izhaja, da za zaključek, da je osebo mogoče šteti za organizatorja, ne zadošča, da oseba ravna oziroma deluje kot organizator, temveč zakon terja aktivnost posameznika v smeri, da se sam navzven razkrije oziroma deklarira kot tak, torej javno in nedvoumno trdi, da je organizator določenega shoda; besedilo „ki kot organizator nastopa pred državnim organom“ pa terja, da se posameznik kot tak predstavlja oziroma nastopa v nekem upravnem postopku pred državnim organom.
- VSRS Sodba IV Ips 58/2022Vrhovno sodišče RS · 9. 2. 2023
Za presojo obravnavane zadeve je treba presoditi, ali storilka ustreza definiciji organizatorja kot osebe, ki se javno razglaša kot taka; ali osebe, ki kot organizator nastopa pred državnim organom. V prvem primeru iz povzetega zakonskega besedila izhaja, da za zaključek, da je osebo mogoče šteti za organizatorja ne zadošča, da oseba ravna oziroma deluje kot organizator, temveč zakon terja aktivnost posameznika v smeri, da se sam navzven razkrije oziroma deklarira kot tak, torej javno in nedvoumno trdi, da je organizator določenega shoda. Besedilo „ki kot organizator nastopa pred državnim organom“ pa predvideva osebo, ki se kot taka predstavlja oziroma nastopa v upravnem postopku pred državnim organom.
- VSM Sodba I Cp 763/2021Višje sodišče v Mariboru · 18. 1. 2022
Škodni dogodek - poškodba ahilove tetive. Pravni temelj obveznosti med tožnico in zavarovancem toženke je pogodba. Ta pogodba je bila sklenjena dne 19.10.2014 in gre za vrsto (podtip) gostinske pogodbe, ki je kot izpolnitveno ravnanje vsebovala tudi izvedbo koncerta. V okoliščinah konkretnega primera je zavarovanec toženke bil dolžan zagotoviti varnost njegovih gostov. vsebina pogodbene obveznosti zavarovanca toženke je bila prepoved uporabe steklenic (izročanje gostom pijače v steklenicah) na prireditvenem prostoru. Sodišče druge stopnje ureditev v OZ, določbe o poslovni odškodninski obveznosti, razlaga tako, da je v okoliščinah konkretnega primera, ko je kršitev pogodbene obveznosti zavarovanca toženke, povzročena po osebi, za katero odgovarja, pomenila poseg v telesno integriteto tožnice (v telo in zdravje) in so nastale tudi t.i. sekundarne posledice, ki so urejene kot pravno priznane vrste nepremoženjskih škod, odločanje o denarni odškodnini za nepremoženjsko škodo, v skladu z 246. členom OZ, dopustno. Ravnanje oškodovanca (upnika) se načeloma presoja po enakih predpostavkah, kot ravnanje povzročitelja (dolžnika). Ker pa ne obstaja pravilo, ki bi za lastna
- VSM Sklep I Cp 767/2017Višje sodišče v Mariboru · 9. 1. 2018
Pravni temelj obveznosti med tožnico in zavarovancem toženke je pogodba. Za pogodbe, kot je predmetna, ki se sklepajo pogosto in množično ter v ustni obliki, velja, da njihovo vsebino dopolnjujejo bodisi tipska pravila sorodnih nominatnih pogodb, splošna pravila pogodbenega prava ali drugi avtonomni viri. Razbremenilni razlogi iz 240. člena OZ so zelo strogi. S prodajo pijače v steklenicah na prireditvenem prostoru, njihovem razbijanju, vsled česar so bili na tleh prireditvenega prostora ostanki stekla je zavarovanec toženke kršil 10. člen ZJZ. Ker je bil zato nastanek škodnega dogodka predvidljiv, zelo verjeten, predvsem pa odvrnljiv, se zavarovanec toženke ni razbremenil svoje odgovornosti, zato je podana odškodninska obveznost.
- VSL sodba in sklep II Cp 498/2012Višje sodišče v Ljubljani · 9. 5. 2012
Kadar pride do posledice zaradi posebnih specifičnih okoliščin, takrat praviloma ni pravno relevantne vzročne zveze. Zato se je treba najprej vprašati, ali se je zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja uresničila prav tista škodna posledica, ki jo je varnostna norma želela preprečiti. Od policije ni mogoče pričakovati, da bi morala vsakič, ko je bila zabava v diskoteki javno oglaševana, določiti potrebno število policistov, ki bi takšno prireditev spremljali le za vsak primer, če bi prireditev presegla tiste prostorske zmožnosti, za katere je bila navedena družba registrirana. Glede na značaj prireditev v diskoteki, bi morala sedma tožena stranka kot profesionalna organizacija naročnika, družbo R., d.o.o., opozoriti, da nima licence za varovanje javnih zbiranj in da za varovanje takšnih prireditev tudi ni usposobljena, oziroma varovanja, ki ga je dejansko izvajala, ne bi smela prevzeti.
- VSRS Sodba IV Ips 68/2008Vrhovno sodišče RS · 8. 7. 2008besedilo 2005–2009
Družabnega programa, ki je na voljo gostom v gostinskem obratu in ki poteka kot običajna, redna in vsakodnevna dejavnost, ni mogoče opredeliti kot javno prireditev, kot je opredeljena v 3. točki 4. člena Zakona o javnih zbiranjih.