13. člen ZJZ
(shodi in prireditve, za katere je potrebno dovoljenje)
Ne glede na določbe 11. in 12. člena tega zakona je dovoljenje potrebno:
1.za shod ali prireditev na javni cesti, če predstavljata izredno uporabo ceste;
2.za mednarodno športno prireditev in člansko tekmovanje v kolektivnih športih, če na njem sodeluje vsaj en klub prve državne lige;
3.za prireditev, na kateri se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje;
4.za prireditev, na kateri se pričakuje več kot 3000 udeležencev. Dovoljenje za prireditve iz 3. točke prejšnjega odstavka ni potrebno, če je organizator gospodarska družba ali samostojna podjetnica posameznica oziroma samostojni podjetnik posameznik, ki v okviru opravljanja svoje redne dejavnosti obratuje z napravami za zabavo v svojih poslovnih prostorih. Vlogo za izdajo dovoljenja mora organizator vložiti pri pristojnem organu najmanj sedem dni pred dnevom shoda oziroma deset dni pred dnevom prireditve.
- VSRS Sodba IV Ips 57/2022Vrhovno sodišče RS · 2023
Za presojo obravnavane zadeve je tako treba presoditi, ali storilec ustreza definiciji organizatorja kot osebe, ki se javno razglaša za organizatorja; ali osebe, ki kot taka nastopa pred državnim organom. V prvem primeru iz zakonskega besedila 7. točke 4. člena Zakona o javnih zbiranjih izhaja, da za zaključek, da je osebo mogoče šteti za organizatorja, ne zadošča, da oseba ravna oziroma deluje kot organizator, temveč zakon terja aktivnost posameznika v smeri, da se sam navzven razkrije oziroma deklarira kot tak, torej javno in nedvoumno trdi, da je organizator določenega shoda; besedilo „ki kot organizator nastopa pred državnim organom“ pa terja, da se posameznik kot tak predstavlja oziroma nastopa v nekem upravnem postopku pred državnim organom.
- UPRS sodba I U 2024/2011Upravno sodišče RS · 2012
Naslovnik v konkretnem primeru izpodbijane odločbe sicer ni tožnik, temveč organizator javne prireditve, vendar je bil tožniku v skladu z določili 43. člena ZUP priznan položaj stranke v postopku s strani pristojnega organa druge stopnje, ki je meritorno obravnavala tožnikovo pritožbo, ki ji je deloma ugodila tako, da je v skladu z določili 248. člena ZUP ob reševanju tožnikove pritožbe deloma spremenila izrek izpodbijane prvostopne odločbe iz razlogov, ki jih je pravilno navedla v svoji obrazložitvi. Hkrati pa je v skladu z 2. odstavkom 254. člena ZUP presodila tudi vse bistvene pritožbene navedbe, ki jih tožnik ponavlja tudi v tožbi, sodišče pa se z njenimi razlogi v celoti strinja.
- VSRS Sodba IV Ips 143/2010Vrhovno sodišče RS · 2010
Z novelo ZJZ-A je zakonodajalec obveznost pridobitve dovoljenja razširil tudi na športne prireditve v kolektivnih športih, kadar je vsaj eden od udeležencev klub, ki tekmuje v članski prvi državni ligi.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 8Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 2. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba IV Ips 57/2022Vrhovno sodišče RS · 9. 2. 2023
Za presojo obravnavane zadeve je tako treba presoditi, ali storilec ustreza definiciji organizatorja kot osebe, ki se javno razglaša za organizatorja; ali osebe, ki kot taka nastopa pred državnim organom. V prvem primeru iz zakonskega besedila 7. točke 4. člena Zakona o javnih zbiranjih izhaja, da za zaključek, da je osebo mogoče šteti za organizatorja, ne zadošča, da oseba ravna oziroma deluje kot organizator, temveč zakon terja aktivnost posameznika v smeri, da se sam navzven razkrije oziroma deklarira kot tak, torej javno in nedvoumno trdi, da je organizator določenega shoda; besedilo „ki kot organizator nastopa pred državnim organom“ pa terja, da se posameznik kot tak predstavlja oziroma nastopa v nekem upravnem postopku pred državnim organom.
- UPRS sodba I U 2024/2011Upravno sodišče RS · 21. 3. 2012
Naslovnik v konkretnem primeru izpodbijane odločbe sicer ni tožnik, temveč organizator javne prireditve, vendar je bil tožniku v skladu z določili 43. člena ZUP priznan položaj stranke v postopku s strani pristojnega organa druge stopnje, ki je meritorno obravnavala tožnikovo pritožbo, ki ji je deloma ugodila tako, da je v skladu z določili 248. člena ZUP ob reševanju tožnikove pritožbe deloma spremenila izrek izpodbijane prvostopne odločbe iz razlogov, ki jih je pravilno navedla v svoji obrazložitvi. Hkrati pa je v skladu z 2. odstavkom 254. člena ZUP presodila tudi vse bistvene pritožbene navedbe, ki jih tožnik ponavlja tudi v tožbi, sodišče pa se z njenimi razlogi v celoti strinja.
- VSRS Sodba IV Ips 143/2010Vrhovno sodišče RS · 19. 10. 2010besedilo 2009–2011
Z novelo ZJZ-A je zakonodajalec obveznost pridobitve dovoljenja razširil tudi na športne prireditve v kolektivnih športih, kadar je vsaj eden od udeležencev klub, ki tekmuje v članski prvi državni ligi.