iuris
§ zakonZakon o javnih zbiranjih · ZJZ · velja od 6. 1. 2003

13. člen ZJZ

(shodi in prireditve, za katere je potrebno dovoljenje)

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 9. 2. 2023Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba IV Ips 57/2022Vrhovno sodišče RS · 2023

    Za presojo obravnavane zadeve je tako treba presoditi, ali storilec ustreza definiciji organizatorja kot osebe, ki se javno razglaša za organizatorja; ali osebe, ki kot taka nastopa pred državnim organom. V prvem primeru iz zakonskega besedila 7. točke 4. člena Zakona o javnih zbiranjih izhaja, da za zaključek, da je osebo mogoče šteti za organizatorja, ne zadošča, da oseba ravna oziroma deluje kot organizator, temveč zakon terja aktivnost posameznika v smeri, da se sam navzven razkrije oziroma deklarira kot tak, torej javno in nedvoumno trdi, da je organizator določenega shoda; besedilo „ki kot organizator nastopa pred državnim organom“ pa terja, da se posameznik kot tak predstavlja oziroma nastopa v nekem upravnem postopku pred državnim organom.

  • UPRS sodba I U 2024/2011Upravno sodišče RS · 2012

    Naslovnik v konkretnem primeru izpodbijane odločbe sicer ni tožnik, temveč organizator javne prireditve, vendar je bil tožniku v skladu z določili 43. člena ZUP priznan položaj stranke v postopku s strani pristojnega organa druge stopnje, ki je meritorno obravnavala tožnikovo pritožbo, ki ji je deloma ugodila tako, da je v skladu z določili 248. člena ZUP ob reševanju tožnikove pritožbe deloma spremenila izrek izpodbijane prvostopne odločbe iz razlogov, ki jih je pravilno navedla v svoji obrazložitvi. Hkrati pa je v skladu z 2. odstavkom 254. člena ZUP presodila tudi vse bistvene pritožbene navedbe, ki jih tožnik ponavlja tudi v tožbi, sodišče pa se z njenimi razlogi v celoti strinja.

  • VSRS Sodba IV Ips 143/2010Vrhovno sodišče RS · 2010

    Z novelo ZJZ-A je zakonodajalec obveznost pridobitve dovoljenja razširil tudi na športne prireditve v kolektivnih športih, kadar je vsaj eden od udeležencev klub, ki tekmuje v članski prvi državni ligi.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 12. 8. 2011
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Različice besedila · 4
  1. od 1. 6. 2011 · trenutno
  2. 6. 11. 2009 – 31. 5. 2011
  3. 1. 7. 2005 – 5. 11. 2009
  4. 29. 12. 2002 – 30. 6. 2005

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 8Pokaži ▾
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 2. 2023
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSRS Sodba IV Ips 57/2022
    Vrhovno sodišče RS · 9. 2. 2023

    Za presojo obravnavane zadeve je tako treba presoditi, ali storilec ustreza definiciji organizatorja kot osebe, ki se javno razglaša za organizatorja; ali osebe, ki kot taka nastopa pred državnim organom. V prvem primeru iz zakonskega besedila 7. točke 4. člena Zakona o javnih zbiranjih izhaja, da za zaključek, da je osebo mogoče šteti za organizatorja, ne zadošča, da oseba ravna oziroma deluje kot organizator, temveč zakon terja aktivnost posameznika v smeri, da se sam navzven razkrije oziroma deklarira kot tak, torej javno in nedvoumno trdi, da je organizator določenega shoda; besedilo „ki kot organizator nastopa pred državnim organom“ pa terja, da se posameznik kot tak predstavlja oziroma nastopa v nekem upravnem postopku pred državnim organom.

  • UPRS sodba I U 2024/2011
    Upravno sodišče RS · 21. 3. 2012

    Naslovnik v konkretnem primeru izpodbijane odločbe sicer ni tožnik, temveč organizator javne prireditve, vendar je bil tožniku v skladu z določili 43. člena ZUP priznan položaj stranke v postopku s strani pristojnega organa druge stopnje, ki je meritorno obravnavala tožnikovo pritožbo, ki ji je deloma ugodila tako, da je v skladu z določili 248. člena ZUP ob reševanju tožnikove pritožbe deloma spremenila izrek izpodbijane prvostopne odločbe iz razlogov, ki jih je pravilno navedla v svoji obrazložitvi. Hkrati pa je v skladu z 2. odstavkom 254. člena ZUP presodila tudi vse bistvene pritožbene navedbe, ki jih tožnik ponavlja tudi v tožbi, sodišče pa se z njenimi razlogi v celoti strinja.

  • VSRS Sodba IV Ips 143/2010
    Vrhovno sodišče RS · 19. 10. 2010besedilo 2009–2011

    Z novelo ZJZ-A je zakonodajalec obveznost pridobitve dovoljenja razširil tudi na športne prireditve v kolektivnih športih, kadar je vsaj eden od udeležencev klub, ki tekmuje v članski prvi državni ligi.