12. člen ZJZ
(prireditve, za katere ni potrebna prijava)
Če ta zakon ne določa drugače, ni potrebno prijaviti prireditev, ki jih organizirajo:
1.gospodarske družbe in samostojne podjetnice posameznice oziroma samostojni podjetniki posamezniki kot svojo redno dejavnost v svojih poslovnih prostorih;
2.državni organi, lokalne skupnosti, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, društva ter druge organizacije v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, določene s predpisom, statutom ali pravili, v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti;
3.študentke oziroma študenti, dijakinje oziroma dijaki, učenke oziroma učenci, v mejah hišnega reda v šolskih prostorih. Organizator prireditve iz prejšnjega odstavka je dolžan zagotoviti vse ukrepe za vzdrževanje reda na prireditvi, kot jih določata druga in tretja alinea prvega odstavka 25. člena in 27. člen tega zakona.
- VSL sodba in sklep II Cp 498/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2012
Kadar pride do posledice zaradi posebnih specifičnih okoliščin, takrat praviloma ni pravno relevantne vzročne zveze. Zato se je treba najprej vprašati, ali se je zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja uresničila prav tista škodna posledica, ki jo je varnostna norma želela preprečiti. Od policije ni mogoče pričakovati, da bi morala vsakič, ko je bila zabava v diskoteki javno oglaševana, določiti potrebno število policistov, ki bi takšno prireditev spremljali le za vsak primer, če bi prireditev presegla tiste prostorske zmožnosti, za katere je bila navedena družba registrirana. Glede na značaj prireditev v diskoteki, bi morala sedma tožena stranka kot profesionalna organizacija naročnika, družbo R., d.o.o., opozoriti, da nima licence za varovanje javnih zbiranj in da za varovanje takšnih prireditev tudi ni usposobljena, oziroma varovanja, ki ga je dejansko izvajala, ne bi smela prevzeti.
- VSRS Sodba IV Ips 68/2008Vrhovno sodišče RS · 2008
Družabnega programa, ki je na voljo gostom v gostinskem obratu in ki poteka kot običajna, redna in vsakodnevna dejavnost, ni mogoče opredeliti kot javno prireditev, kot je opredeljena v 3. točki 4. člena Zakona o javnih zbiranjih.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 8Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 5. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba in sklep II Cp 498/2012Višje sodišče v Ljubljani · 9. 5. 2012
Kadar pride do posledice zaradi posebnih specifičnih okoliščin, takrat praviloma ni pravno relevantne vzročne zveze. Zato se je treba najprej vprašati, ali se je zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja uresničila prav tista škodna posledica, ki jo je varnostna norma želela preprečiti. Od policije ni mogoče pričakovati, da bi morala vsakič, ko je bila zabava v diskoteki javno oglaševana, določiti potrebno število policistov, ki bi takšno prireditev spremljali le za vsak primer, če bi prireditev presegla tiste prostorske zmožnosti, za katere je bila navedena družba registrirana. Glede na značaj prireditev v diskoteki, bi morala sedma tožena stranka kot profesionalna organizacija naročnika, družbo R., d.o.o., opozoriti, da nima licence za varovanje javnih zbiranj in da za varovanje takšnih prireditev tudi ni usposobljena, oziroma varovanja, ki ga je dejansko izvajala, ne bi smela prevzeti.
- VSRS Sodba IV Ips 68/2008Vrhovno sodišče RS · 8. 7. 2008besedilo 2005–2009
Družabnega programa, ki je na voljo gostom v gostinskem obratu in ki poteka kot običajna, redna in vsakodnevna dejavnost, ni mogoče opredeliti kot javno prireditev, kot je opredeljena v 3. točki 4. člena Zakona o javnih zbiranjih.