VSRS Sklep II Kp 41617/2023

• Pritožbi obtoženca in njegovega zagovornika se zavržeta.

1. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Kp 41617/2023 z dne 7. 7. 2026 delno ugodilo pritožbi višje državne tožilke in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zoper obtoženca A. A. odredilo pripor po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

2. Obtoženec in njegov zagovornik sta zoper navedeni sklep vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve ustavnih pravic. Predlagala sta, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep spremeni in obtoženega izpusti na prostost. Obtoženec in zagovornik sta vložila še dopolnitev pritožbe, vendar po roku, kot jima je bil v tem sklepu določen.

1. Pritožbi nista dovoljeni.

2. V obravnavanem primeru je višje sodišče, kot sodišče druge stopnje po pritožbi višje državne tožilke delno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je ob izreku sodbe na podlagi prvega odstavka 361. člena ZKP zavrnilo predlog okrožnega državnega tožilca za odreditev pripora iz razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Zoper navedeni sklep je bila dopustna pritožba v roku treh dni.

3. Vrhovno sodišče opozarja, da v skladu s 25. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) pravica do pravnega sredstva pomeni, da mora biti vsakomur zagotovljena pravica izpodbijanja oblastne odločitve, vendar se po nastopu pravnomočnosti ta ustavna pravica izčrpa. Iz 25. člena Ustave tako izhaja zgolj jamstvo dvostopenjskega postopka.¹ Vrhovno sodišče ocenjuje, da je bilo pritožniku zgoraj povzeto pravno jamstvo iz Ustave zagotovljeno in bi dopustitev pritožbe na Vrhovno sodišče po vsebini pomenilo tristopenjsko odločanje, kar presega ustavno jamstvo.

4. Z delno spremembo odločitve sodišča prve stopnje po višjem sodišču je odločitev o predlogu okrožnega državnega tožilca za odreditev pripora obtožencu postala pravnomočna. S tem je bila izčrpana pravica do rednega pravnega sredstva obtoženca zoper navedeno odločitev, obtožencu pa je bila tekom postopka omogočena pravica do dvostopenjskega odločanja.²

5. Končno je treba poudariti še, da v obravnavani zadevi ne gre niti za enega od položajev, v katerih Vrhovno sodišče izjemoma odloča o pritožbi zoper sklepe sodišča druge stopnje, določenih v sedmem odstavku 25. člena ZKP (sedmi odstavek 392. člena ter tretji in četrti odstavek 394. člena ZKP).

1. Po obrazloženem je Vrhovno sodišče pritožbi, vloženi zoper pravnomočni sklep, zavrglo kot nedovoljeni (tretji odstavek 402. člena ZKP).

-------------------------------
¹ L. Šturm, Komentar Ustave Republike Slovenije dopolnitev-A; Fakulteta za državne in evropske študije, 2011; primerjaj tudi na primer z odločbama Ustavnega sodišča U-I-34/95 z dne 29. 10. 1997 in U-I-221/00 z dne 9. 11. 2000. Enako je bilo odločeno s sklepom Vrhovnega sodišča v zadevi I Kp 1842/2018 z dne 17. 5. 2019.
² Prim. z razlogi v že navedenem sklepu Vrhovnega sodišča I Kp 1842/2018 z dne 17. 5. 2019.