VDSS Sklep Pdp 309/2026

1. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 5. 2026 ugodilo ugovoru toženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 2. 2. 2026 in zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 27. 11. 2025. Z dopolnilnim sklepom je odločilo še o zahtevku toženke iz ugovora, in sicer da se sklep z dne 2. 2. 2026 razveljavi.

2. Zoper dopolnilni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da dopolnilni sklep ne more biti obvoz za dosego drugačnega učinka odločbe. Toženka bi morala vložiti pritožbo. Ali gre res za manjkajočo odločitev v smislu 325. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je potrebno presoditi strogo. Sodišče prve stopnje ni navedlo, od katere vročitve je tekel 15 dnevni rok za predlog, kdaj je bila toženki vročena odločba, ki se naj bi dopolnjevala, zato se sklepa ne da preizkusiti. Prav tako ni razvidno, da bi bil predlog vročen tožniku v izjavo. Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da je izrek sklepa z dne 12. 5. 2026 popoln, toženka pa bi morala v roku 8 dni vložiti pritožbo. Te opustitve ne more sanirati s predlogom za izdajo dopolnilnega sklepa. Pri odločanju o začasni odredbi so roki kratki. Pri sklepih se 325. člen ZPP uporablja le smiselno, zato bi bilo bolj smiselno, da velja 8 dnevni rok kot v sporih majhne vrednosti, saj je v nasprotnem primeru rok za predlog za izdajo popravnega sklepa daljši od roka za pritožbo. To bi pomenilo, da bi lahko sodišče prve stopnje že posredovalo sklep s pritožbo sodišču druge stopnje, ki bi odločilo, po vrnitvi pa bi sodišče prve stopnje izdalo dopolnilni sklep, čeprav bi bila odločitev že pravnomočna, kar ni dopustno. Lahko bi se zgodilo, da bi se pritožbi tožnika zoper sklep z dne 12. 5. 2026 ugodilo, nato pa bi bil z dopolnilnim sklepom razveljavljen sklep z dne 2. 2. 2026. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka nasprotuje pritožbi in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom I Pd 1235/2025 z dne 12. 5. 2026 ugodilo ugovoru toženke in zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. S sklepom z dne 12. 5. 2026 je odločilo o predlogu toženke, da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, ni pa odločilo tudi o drugem delu predloga toženke, to je o razveljavitvi sklepa I Pd 1235/2025 z dne 2. 2. 2026. Sodišče prve stopnje tako ni odločilo o vseh predlogih toženke iz ugovora, toženka pa je v roku 15 dni od prejema sklepa I Pd 1235/2025 z dne 12. 5. 2026 sodišču prve stopnje na podlagi prvega odstavka 325. člena ZPP v povezavi s 332. členom ZPP predlagala izdajo dopolnilnega sklepa. Izpolnjeni so bili torej vsi pogoji iz 325. člena ZPP za izdajo dopolnilnega sklepa.

6. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da bi moral biti v konkretnem primeru rok za podajo predloga za izdajo dopolnilnega sklepa 8 dni in ne 15 dni, kot to določa prvi odstavek 325. člena ZPP. Na podlagi 332. člena ZPP se določba 325. člena ZPP pri sklepih uporablja smiselno, vendar to ne pomeni, da se lahko prilagaja zakonsko določen rok za podajo predloga za izdajo dopolnilnega sklepa. Smiselnost se nanaša na procesni položaj, v katerem se lahko predlaga izdaja dopolnilnega sklepa (ali gre pri sklepu, ki se dopolnjuje, za odločitev o zahtevku oziroma predlogu). Ker je sodišče prve stopnje s sklepom odločalo o ugovoru zoper sklep o izvršbi, pri čemer je pozabilo odločiti tudi o predlogu toženke, da se sklep z dne 2. 2. 2026 razveljavi, je utemeljeno izdalo dopolnilni sklep.

7. Kot izpostavlja pritožba 327. člen ZPP predvideva, da če je poleg pritožbe zoper sodbo vložen tudi predlog za izdajo dopolnilne sodbe, sodišče prve stopnje čaka in ne pošlje pritožbe sodišču druge stopnje, dokler ne odloči o predlogu za dopolnitev sodbe in se izteče rok za pritožbo zoper to odločbo (prvi odstavek). Če je zoper odločbo o dopolnitvi sodbe vložena pritožba, se ta pritožba skupaj s pritožbo zoper prvotno sodbo pošlje sodišču druge stopnje (drugi odstavek), kar vse smiselno velja tudi za popravni sklep (332. člen ZPP). Sodišče prve stopnje ni počakalo, da bi se iztekel rok za pritožbo zoper dopolnilni sklep, ampak je najprej pritožbenemu sodišču odstopilo pritožbo zoper sklep z dne 12. 5. 2026, vendar to ni vplivalo na zakonitost odločitve.¹

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa in s tem o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je bil predlog toženke pravočasen in ni bilo dolžno navajati datuma, ko ji je bil vročen sklep z dne 12. 5. 2026 (to je bilo dne 27. 5. 2026), katerega dopolnitev je toženka predlagala (dne 27. 5. 2026, torej pravočasno). Preveriti je moralo pravočasnost predloga, kar je storilo in pravilno ugotovilo, da je bil predlog pravočasen. Očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.

9. Tožniku je bil dne 17. 2. 2026 vročen ugovor toženke s pozivom, da se izjavi o ugovoru v roku 8 dni. Dne 24. 2. 2026 je tožnik odgovoril na ugovor toženke in se opredelil do njenega ugovora, da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne in sklep z dne 2. 2. 2026 razveljavi, zato je neutemeljen očitek, da mu ni bilo omogočeno, da se izjavi glede tega dela odločitve sodišča prve stopnje.

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 5. 2026 je bil potrjen s sklepom Pdp 303/2026 z dne 18. 6. 2026, zato ni prišlo do zapletov, ki jih kot hipotetične izpostavlja tožnik v pritožbi.