VDSS Sklep Pdp 158/2026

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 4. 2. 2026 v zvezi z dopolnitvijo z dne 16. 2. 2026.

Zoper sklep se pritožuje tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zatrjuje kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sklepa ni mogoče preizkusiti. Ne vsebuje odločilnih dejstev, izrek je nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi. Tožnik je jasno uveljavljal, da se prepovedni zahtevek nanaša na kondenzacijske sušilne stroje s toplotno črpalko, ki so bili izdelani od 15. 2. 2016 dalje. Kot dokazilo je v dopolnitvi vloge dne 10. 2. 2026 predložil Dodatek B k II (nevarnost). V 5. točki obrazložitve sklepa se je sodišče nedopustno sklicevalo na predlog za izdajo začasne odredbe z dne 29. 12. 2025. Predlog za izdajo začasne odredbe z dne 10. 2. 2026 je materialnopravno in procesnopravno samostojen in je bil vložen zaradi spremenjenih okoliščin (uporaba sile dne 15. 1. 2026).

Toženka v odgovoru na pritožbo obrazloženo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljena je navedba o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki jo pritožba uveljavlja zgolj s povzemanjem besedila iz citirane zakonske določbe. Izpodbijani sklep je mogoče preizkusiti, saj vsebuje odločilne dejanske in pravne razloge. Izrek o zavrženju predloga za izdajo začasne odredbe je jasen in ne nasprotuje samemu sebi, zato je nasprotno pritožbeno zatrjevanje zmotno.

Tožnik je 4. 2. 2026 vložil pripravljalno vlogo, v kateri je med drugim predlagal "izdajo regulacijske začasne odredbe, ki je identična s tožbenim zahtevkom v skladu s 43. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) po uradni dolžnosti zaradi uporabe sile." Sodišče prve stopnje ga je v skladu s 108. členom ZPP pozvalo, naj postavi določen zahtevek predloga za izdajo začasne odredbe (kakšno varstvo uveljavlja).

Dne 16. 2. 2026 je tožnik predlog dopolnil tako, da z njim v bistvenem zahteva: da toženka najkasneje v 168 urah od izdaje začasne odredbe preneha kršiti materialne avtorske pravice iz inovacije oziroma izuma z nazivom konektorski priklop priključne vrvice; če te obveznosti ne izpolni, se ji izreče denarna kazen 500.000,00 EUR, oziroma se ji denarne kazni lahko izrekajo, dokler ne dosežejo skupaj 5 milijonov EUR; da toženka zaseže, izključi iz prometa in shrani predmete kršitev ter sredstva kršitve, ki se izključno ali pretežno uporabljajo za kršitev materialnih avtorskih pravic iz inovacije oziroma izuma z nazivom konektorski priklop priključne vrvice; zahteva se nanaša na vse kondenzacijske sušilne stroje s toplotno črpalko, ki so bili izdelani od 15. 2. 2016 dalje; sodišče mora od toženke pridobiti dokaz o nakazilu 3 milijone EUR nogometnemu klubu v A. ligo; glede na uradno izjavo B.B. z dne 8. 5. 2023 o telefonskem pogovoru z dne 6. 12. 2015 je 3 milijone evrov drobiž, zato toženka z izdajo začasne odredbe ne bi utrpela hujših neugodnih posledic; toženka je prosta svoje obveznosti, če namesto izpolnitve obveznosti plača tožniku 3 milijone EUR.

Z zatrjevanjem, da je tožnik jasno uveljavljal, da se prepovedni zahtevek nanaša na kondenzacijske sušilne stroje s toplotno črpalko, ki so bili izdelani od 15. 2. 2016 dalje, se pritožba neutemeljeno zavzema za presojo, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe popoln. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tudi po dopolnitvi vloge predlagana začasna odredba, s katero tožnik zgolj posplošeno zahteva prenehanje kršitev materialnih avtorskih pravic v zvezi z izumom konektorski priklop priključne vrvice, ne predstavlja takšne konkretizacije prepovednega zahtevka, da bi bil ta izvršljiv. To velja tudi za nadaljnje zahtevke, ki jih je tožnik postavil v predlogu. Ker ni opredelil obveznosti določljivo in s tem tako, da bi bila izvršljiva (21. in 268. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa zapisalo, da je zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 29. 12. 2025 v zvezi z dopolnitvijo z dne 9. 1. 2026 (gre za prvi uveljavljani predlog za izdajo začasne odredbe, o katerem je bilo že odločeno s sklepom I Pd 142/2024 z dne 14. 1. 2026 v zvezi s Pdp 80/2026 z dne 16. 2. 2026). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta zapis predstavlja očitno pomoto, ki ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Iz preostale obrazložitve in iz izreka izpodbijanega sklepa namreč jasno izhaja, da se nanaša na predlog za izdajo začasne odredbe z dne 4. 2. 2026 v zvezi z dopolnitvijo z dne 16. 2. 2026.

S pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani podani pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Pritožbo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Toženka je za odgovor na pritožbo priglasila povračilo stroškov postopka (6.661,20 EUR). Odločitev o teh stroških se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).