UPRS Sodba I U 1531/2025-6

1. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. Bpp 641/2025 z dne 25. 8. 2025 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1. Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Krškem, Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju toženka) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev odgovora na pritožbo Policijske postaje Sevnica z dne 15. 7. 2025 zoper sodbo Okrajnega sodišča v Sevnici z dne 24. 5. 2022, z dne 22. 8. 2022.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka 18. 8. 2025 prejela dopis odvetnika tožnika, v katerem je le-ta zapisal, da zastopa tožnika, ki bo zoper pritožbo Policijske postaje Sevnica (v nadaljevanju PP Sevnica) vložil odgovor, zato zaproša za BPP. V dopisu je navedel, da prilaga pooblastilo, prošnjo za BPP in pritožbo PP Sevnica. Toženki pa je dejansko posredoval le dopis z dne 18. 8. 2025, pooblastilo za zastopanje in pritožbo PP Sevnica. Ker je toženka prejela zgolj dopis, ki ni vseboval vseh podatkov, kot jih določa 32. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ga ni mogla obravnavati kot prošnjo za BPP, zato ga je vpisala v vpisnik R Bpp pod opr. št. R Bpp 12/2025. Tožnikovemu pooblaščencu je toženka posredovala dopis z dne 19. 8. 2025, v katerem ga je pozvala, da pošlje izpolnjeno prošnjo za BPP ter navede konkretne razloge, v čem bo odgovor na pritožbo pripomogel k odločitvi sodišča v zadevi. Pooblaščenec tožnika je toženki 22. 8. 2025 posredoval izpolnjen obrazec za BPP in vložen odgovor na pritožbo PP Sevnica z dne 19. 8. 2025. Toženka je po uradni dolžnosti pridobila podatek, da je bil tožnikov odgovor na pritožbo PP Sevnica poslan s priporočeno pošiljko dne 19. 8. 2025, Okrajno sodišče v Sevnici pa ga je prejelo 21. 8. 2025.

3. Toženka dopisa, ki ji je bil posredovan dne 18. 8. 2025 in ni vseboval vseh potrebnih podatkov iz 32. člena ZBPP, ni obravnavala kot prošnje za BBP, ampak je štela, da je bila prošnja za BBP podana 22. 8. 2025, torej ko je prejela s strani pooblaščenca tožnika izpolnjeno prošnjo za BBP na predpisanem obrazcu. Ker tožnik prosi za dodelitev BBP za vložitev odgovora na pritožbo, ki je bil poslan dne 19. 8. 2025, sodišče pa je ta odgovor prejelo 21. 8. 2025, torej pred dnem vložitve prošnje za dodelitev BPP, bi bila po mnenju toženke dodelitev v okoliščinah te zadeve v nasprotju z določili drugega odstavka 11. člena ZBPP. Le-ta določa, da dodeljena BBP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BBP. Zato je toženka tožnikovo prošnjo za BBP zavrnila kot neutemeljeno.

4. Tožnik zoper odločitev toženke vlaga tožbo, v kateri navaja, da je prošnjo za dodelitev BPP nesporno vložil 18. 8. 2025 v obliki dopisa. V dopisu se je skliceval na priloge, ki jih je priložil, po pomoti pa je izpadel obrazec za dodelitev BPP, ki pa ga je po pozivu toženke takoj posredoval. Ker je bila prošnja za dodelitev BPP vložena 18. 8. 2025, odgovor na pritožbo PP Sevnica pa je bil vložen naslednjega dne, je bila prošnja pravočasna. Tožnik meni, da bi morala toženka šteti, da je pri dopisu z dne 18. 8. 2025 šlo za nepopolno vlogo in posledično uporabiti 67. in 68. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), torej šteti, da pravočasno dopolnjena nepopolna vloga učinkuje od dneva, ko je bila prvič vložena, ne pa od dneva, ko je bila dopolnjena. Ker je bila dopolnitev prošnje za BPP nesporno pravočasna (to je v roku, ki ga je določil organ), bi morala toženka kot dan vložitve prošnje za BPP šteti 18. 8. 2025, kar pa je pred dnevom vložitve pritožbe, za katero prosi tožnik za dodelitev BPP. Tožnik sklepno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov upravnega spora.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

   K I. točki izreka

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče uvodoma ugotavlja, da v zadevi med strankama ni sporno, da je tožnik po pooblaščencu 18. 8. 2025 pri toženki vložil dopis, v katerem je navedel, da bo zoper pritožbo PP Sevnica vložil odgovor, zato zaproša za BPP. Prav tako ni sporno, da k navedeni vlogi ni bil priložen obrazec za dodelitev BPP. Nadalje ni sporno, da je tožnik v skladu s pozivom toženke pravočasno, torej v roku, kot ga je določila toženka, posredoval izpolnjen obrazec za BPP. Sporno pa je, ali bi morala toženka vlogo tožnika z dne 18. 8. 2025 šteti kot prošnjo za dodelitev BPP ali pa je bila prošnja za BPP vložena šele 22. 8. 2025, ko je toženka prejela izpolnjen obrazec za dodelitev BPP. Vprašanje torej je, ali je toženka upravičeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP na podlagi 11. člena ZBPP, in sicer iz razloga, ker je štela, da je bila prošnja za BPP vložena kasneje, kot je bil vložen odgovor na pritožbo, za katerega je tožnik zaprosil za dodelitev BPP.

8. ZBPP v 32. členu določa, da prosilec vloži prošnjo za dodelitev BPP pisno na predpisanem obrazcu, če pa prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora le-ta vsebovati vse podatke, kot jih določa drugi odstavek 32. člena ZBPP. Nadalje drugi odstavek 34. člena ZBPP določa, da pristojni organ za BPP v postopku odločanja o dodelitvi BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor ZBPP ne določa drugače. ZUP v prvem odstavku 67. člena določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti.

9. Sodišče se strinja s toženko, da dopis z dne 18. 8. 2025 ne vsebuje (vseh) zakonsko predpisanih podatkov za odločanje o upravičenosti do BPP in gre torej za nepopolno vlogo v smislu zahtevanih podatkov, ki so potrebni, da lahko toženka sploh odloča o upravičenosti do BPP zato je bila toženka dolžna tožnika pozvati na dopolnitev vloge. Po presoji sodišča pa je toženka narobe štela, da tožnikove vloge z dne 18. 8. 2025 ni moč obravnavati kot prošnje za BPP. Iz njegove vsebine namreč jasno izhaja volja tožnika, da zaproša za dodelitev BPP za vložitev odgovora na pritožbo PP Sevnica (priloga A3). Nenazadnje tudi toženka v pozivu tožniku z dne 19. 8. 2025 (priloga A4) navede "v zvezi z vašim dopisom z dne 18. 8. 2025, kot prošnjo za odobritev BPP", kar kaže na to, da je bilo tudi toženki jasno, kaj želi tožnik z navedeno vlogo doseči. Glede pravočasnosti vloge, ki je pomembna za uveljavljanje pravice stranke, skladno s petim odstavkom 68. člena ZUP upoštevamo, da šteje vloga za pravočasno, če jo organ prejme pred potekom roka za podajo in jo stranka po pozivu k dopolnitvi dopolni v roku.¹ V obravnavanem primeru želi tožnik uveljavljati svojo pravico do BPP, trenutek vložitve prošnje za BPP pa je relevanten, saj v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

10. Kot določa peti odstavek 68. člena ZUP se nepopolna ali nejasna vloga šteje za pravočasno, če jo je vložnik vložil v predpisanem roku, ter je v roku, ki mu ga je določil organ, popravil pomanjkljivosti. To pomeni, da je vloga pravočasna, čeprav se bodo pomanjkljivosti lahko odpravile že po preteku roka za vložitev vloge, vendar v roku določenem za dopolnitev.² Po povedanem bi morala toženka šteti, da je tožnik vlogo za dodelitev BPP vložil 18. 8. 2025 in ne šele 22. 8. 2025, ko je tožnik svojo vlogo dopolnil z obrazcem za dodelitev BPP.

11. Ker je toženka napačno uporabila materialno pravo in pravila postopka (11. člen ZBPP v zvezi s petim odstavkom 68. člena ZUP), je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerim je toženka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

12. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

    K II. točki izreka

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika), povečani za 22% DDV (odvetnik je po podatkih Finančne uprave RS davčni zavezanec), kar skupaj znese 347,70 EUR.

14. Tako odmerjene stroške je dolžna toženka povrniti v roku 15 dni od prejema sodbe, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (299. člen Obligacijskega zakonika).

-------------------------------
¹ Tako Tina Sever v Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, str. 457, Uradni list RS, 2020.
² Prav tam, str. 466.