VSLJ Sklep II Cp 687/2026

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

2. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče (I.) zavrnilo predlog zakonitih dedičev za izdajo začasne odredbe, s katero bi oporočnima dedičema A. in B. C., oba D. 3, prepovedalo odtujevati in obremenjevati njuna solastninska deleža pri nepremičninah 001/2, 002/5, 003, 004/1, 005/6, 006/4, 007/3, 008/1, 009/8, 010/3 in 011/1, k. o. X, z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi; B. C. bi prepovedalo tudi razpolagati z osebnim avtomobilom F., reg. št. ..., z zaznambo prepovedi v registru neposestnih zastavnih pravic; nadalje bi organizacijam za plačilni promet, pri katerih imata oporočna dediča odprt transakcijski račun, naložilo zarubiti sredstva na računih in prepovedalo izplačati sredstva z računov po nalogu oporočnih dedičev. Poleg tega je sklenilo, da se odločitev o stroških zavarovanja pridrži za končno odločitev.

2. V pravočasni pritožbi zakoniti dediči uveljavljajo bistveno kršitev postopka in zmotno uporabo materialnega prava iz 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (v nadaljevanju ZPP) ter predlagajo spremembo sklepa, da se dovoli zavarovanje z začasno odredbo, podrejeno predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

   Pritožniki navajajo, da je zmotno stališče sodišča, da to, da se oporočna dediča na poziv zakonitih dedičev nista hotela izjasniti o obsegu zapuščine, samo po sebi še ne izkazuje njunega prihodnjega in aktivno usmerjenega ravnanja v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve terjatev predlagateljev. Vir subjektivne nevarnosti je lahko pravno in dejansko ravnanje dolžnika, vzrok za uspešno uveljavitev denarne terjatve pa je lahko, čeprav v izjemnih primerih, tudi opustitev dolžnikovega ravnanja. Vsak dedič se je dolžan izjasniti o obsegu zapustnikovega premoženja, če ga pozna, še sploh, če sodediči trdijo, da si je premoženje prilastil in zato zahtevajo, da ga vrne v zapuščino. Vprašanje obsega zapuščine tudi ni povezano z vprašanjem, katerim osebam gre pravica do zapuščine. Če tega dedič ne naredi, zapuščino skriva - po mnenju pritožbe, nedvomno v smeri onemogočanja ali vsaj oteževanja uveljavitve zahtevka na vrnitev premoženja v zapuščino ali denarne terjatve na nadomestitev koristi od neupravičene prilastitve premoženja. Ni pa to edino ravnanje oporočnih dedičev. V predlogu za zavarovanje je zapisano, da sta ravnala premišljeno, saj sta imela ob uvedbi zavarovanja v lasti le nekaj nepremičnin, ki jih nista pridobila z zapustnikovim denarjem oz. vnovčitvijo drugega zapustnikovega premičnega premoženja, in le eno vozilo, kupljeno za cca 50.000 EUR, kar je precej manj, kot sta si prilastila. S tem premoženjem bosta lahko razpolagala, poleg tega pa premoženje tudi skrivata, saj v času odkar sta pridobila zapustnikovo premoženje nista kupila drugega javno evidentiranega premoženja, kar pomeni, da sta zelo verjetno premoženje odtujila oz. porabila za lastno korist, kar pa vse kaže, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali vsaj otežena.

   Pritožniki nadalje opozarjajo, da se sodišče tudi ni opredelilo do vseh zatrjevanih bistvenih okoliščin primera. Pogoj objektivne nevarnosti je namreč podan, če iz okoliščin izhaja, da bo uveljavitev nedenarne terjatve onemogočena ali otežena in to celo, če okoliščine ne izvirajo neposredno iz dolžnikovih ravnanj. Iz okoliščin te zadeva pa izhaja ravno to: oporočna dediča, ki edina vesta, kje je zapustnikovo premoženje, nista hotela razkriti ali premoženje še obstaja oz. kje je, iz javnih evidenc pa ni razvidno, da bi imela onadva v lasti to premoženje, ki sta si ga neupravičeno prilastila. Vse to po mnenju pritožnikov pomeni, da obstaja konkretna nevarnost, da vrnitev premoženja v zapuščino ne bo mogoča.

3. Oporočna dediča na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravilno je stališče pritožnikov, da je, ko gre za zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo, pogoj objektivne nevarnosti podan, če iz okoliščin izhaja, da bo uveljavitev nedenarne terjatve onemogočena ali otežena in to celo, če okoliščine ne izvirajo neposredno iz dolžnikovih ravnanj.² Kot je bilo ugotovljeno v tej zadevi, je imel zapustnik v januarju 2024, ko se je odselil od doma, bistveno več premoženja kot ob smrti. Prav tako je ugotovljeno, da je bila v tem časovnem obdobju unovčena, dvignjena ali prevzeta večja količina njegovega premoženja. Nadalje tudi, da sta oporočna dediča premoženje zapustnika pridobila brez pravnega temelja in bila na ta način obogatena na račun zapustnika. Ker poleg tega na poziv nista razkrila, kje (in ali sploh še) je premoženje zapustnika³ v skupni vrednosti približno 776.000 EUR, te okoliščine po presoji pritožbenega sodišča zadoščajo za obstoj objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev nedenarne terjatve onemogočena ali precej otežena.

6. Pritožbeno sodišče pa pritrjuje pritožnikom, da lahko pri opisanem ravnanju oporočnih dedičev govorimo že tudi o subjektivni nevarnosti: da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena zaradi ravnanja oporočnih dedičev (odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem).

7. Sodišče prve stopnje je zapisalo, da zgolj dejstvo, da oporočna dediča v vlogi z dne 27. 1. 2026 nista podala navedb v zvezi z obsegom zapuščine, ker sta štela, da predlagatelji še niso izkazali pravnega interesa za uveljavljanje terjatve, ne more pomeniti njunega aktivnega ravnanja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ. Prav tako je ugotovilo, da dejstvo, da sta oporočna dediča zamolčala določena dejstva, samo po sebi ne more predstavljati njunega prihodnjega in aktivno usmerjenega ravnanja v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve terjatve. Pritožbeno sodišče s tema ugotovitvama ne soglaša. V tem trenutku je sporna veljavnost oporoke, zato je seveda sporno tudi, kdo so dediči, posledično pa tudi kje je oz. kdo ima predmete, ki spadajo v zapuščino. Oporočna dediča nista zanikala, da bi bilo, s strani zakonitih dedičev navedeno, premoženje pri njima, kje točno bi bilo, pa nista povedala. Vse to po presoji pritožbenega sodišča kaže na verjetnost, da skrivata te podatke o zapustnikovem premoženju, kar pa pomeni verjetno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve zakonitih dedičev na vrnitev teh predmetov v zapuščino vsaj otežena. Če ni znano, kje so predmeti, katerih vrnitev v zapuščino se zahteva, bo namreč bistveno otežena izvršba, če oporočna dediča ob morebitnem uspehu zakonitih dedičev v pravdi ne bi prostovoljno vrnila predmetov v zapuščino.

8. Vse predstavljene okoliščine primera zato kažejo na verjeten obstoj tako objektivne kot tudi subjektivne nevarnosti (da bo uveljavitev terjatve brez izdane začasne odredbe onemogočena ali precej otežena zaradi ravnanja oporočnih dedičev: odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem). Ob hkratni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da verjetno obstoji terjatev zakonitih dedičev do oporočnih v višini cca 776.000 EUR, so izpolnjeni pogoji za zavarovanje z začasno odredbo.

9. Vendar pa pritožbeno sodišče na podlagi vložene pritožbe ne more spremeniti izpodbijanega sklepa in dovoliti zavarovanja z začasno odredbo, saj bi s tem primeru poseglo v pravico dolžnika (oporočnih dedičev) do ugovora, ki je predviden kot pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o zavarovanju (drugi odstavek 9. člena v zvezi z 239. členom ZIZ). Zato je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju⁴ - ZD), ki naj v luči gornjih pojasnil ponovno oceni vse okoliščine primera in ponovno odloči o predlogu za zavarovanje.

10. Odločitev o stroških temelji na šestem odstavku 163. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.
² VSL sklep I Cp 1979/2020; Neža Pogorelčnik Vogrinc: Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, IUS Software, GV Založba, Ljubljana 2015, str. 41-45.
³ Opredeljeno v 18. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁴ Uradni list SRS, št. 15/1976, s spremembami.