VSRS sklep II DoR 398/2014

Predlog se zavrne.

1Tožnik je uveljavljal povrnitev škode (nepremoženjske in premoženjske škode ter rente) zaradi izgube bližnjega. Njegova žena se je namreč dne 8. 5. 2006 smrtno ponesrečila, ko je kot voznica osebnega vozila zapeljala na prehod čez železniško progo v trenutku, ko je iz smeri Trzina proti Domžalam pripeljal potniški vlak in trčil vanjo.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo vse zahtevke, in sicer: primarni zahtevek za plačilo 44.528,75 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova odgovornosti toženkinega zavarovanca ali v sorazmernem delu glede na procent njegove odgovornosti; podredni zahtevek za enak znesek iz naslova zavarovanja AO+ ali v sorazmernem delu ali do višine zavarovalne vsote in plačilo mesečne rente v znesku 378,78 EUR od 5. 2. 2013 dalje. Odločilo je, da je tožnik dolžan povrniti toženki njene pravdne stroške.

3Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi o temelju odškodninske odgovornosti z vmesno sodbo spremenilo tako, da je ugotovilo toženkino odškodninsko odgovornost za 30 % tožnikove škode in razveljavilo odločitev o stroških. V preostalem delu (glede toženkine odgovornosti za preostalih 70 % in glede celotnega podrednega zahtevka v točki III. sodbe sodišča prve stopnje) pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Zaradi odločanja o višini tožbenega zahtevka po primarnem tožbenem zahtevku in o renti ter stroških postopka je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev o stroških pridržalo za končno odločbo.

4Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju: „Ali nenamestitev zapornic oz. polzapornic preko železniškega prehoda v strnjenem naselju, na območju frekventnega prehoda preko železniške proge in na območju večjega števila hudih prometnih nesreč, tudi s smrtnim izidom, pomeni tako malo kršitev, da je eventuelni voznik 70 % soodgovoren, toženkin zavarovanec pa le 30 % v primeru škodnega dogodka?“ Navaja, da je dopustitev revizije nujna, da bi se izoblikovala enotna sodna praksa po podobnih primerih upoštevaje tudi časovno komponento, in se sklicuje na zadevi Vrhovnega sodišča II Ips 369/95 in II Ips 711/2004. Nasprotuje zaključku pritožbenega sodišča o 70 % soodgovornosti oškodovanke. Glede na okoliščine konkretnega primer in glede na izvedensko mnenje, kjer je izvedenec železniške stroke izrecno ocenil oškodovankin način vožnje le kot enega izmed treh razlogov za nastanek škodnega dogodka, navaja, da je oškodovanka za nastalo škodo soodgovorna le 30 % (in ne 70 %). Tožnik je ves čas navajal, da je bil železniški prehod nevaren, da je na njem prihajalo do smrtnih primerov in da je šele po škodnem dogodku prišlo do namestitev zapornic. Priglaša stroške postopka.

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanja, izpostavljenega v tožnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).