VSRS sklep VIII R 16/2014

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

1Dne 19. 4. 2012 je tožnik pri Delovnem in socialnem sodiščem v Ljubljani vložil tožbo zaradi plačila neizplačanih plač od septembra 2011 do 15. februarja 2012. V odgovoru na tožbo je tožena stranka med drugim navedla, da je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi in ga odjavila z dnem 4. 11. 2011. Na obravnavi dne 13. 6. 2014 je bilo nesporno ugotovljeno, da mu je delno razmerje pri toženi stranki prenehalo že s 1. 11. 2011. Ker od tega dne ni bil več v delovnem razmerju, je do konca spornega obdobja zahteval le plačilo za opravljeno delo.

2Sodišče prve stopnje se je s sklepom I Pd 506/2012-13 z dne 13. 6. 2014 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o delu zahtevka za plačilo dela v času od 2. 11. 2011 do 15. 2. 2012 ter po pravnomočnosti tega sklepa zadevo (v tem obsegu) odstopilo Okrajnemu sodišču v Celju. Štelo je, da glede plačila v času od 2. 11. 2011 do 15. 2. 2012 ne gre za delovni, temveč civilni spor. Glede na vrednost spora je za odločanje pristojno okrajno sodišče.

3Okrajno sodišče pristojnosti ne sprejema, vendar ne iz razloga, ker ne bi šlo za civilno zadevo, temveč iz razloga po drugem odstavku 19. člena Zakona o

pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Delovno sodišče naj ne bi ravnalo v skladu s to določbo, saj se je izreklo za stvarno nepristojno šele na prvem naroku za glavno obravnavo, kar naj bi bilo prepozno.

4Za odločanje v sporu med strankama, ki se nanaša na zahtevek za plačilo v času 2. 11. 2011 do 15. 2. 2012 je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

5Po določbi b. točke prvega odstavka 5.člena Zakona o delovnih in socialnih

sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki.

6Ker tožnik od 2. 11. 2011 ni bil več v delovnem razmerju, tudi glede zahtevka za plačilo za opravljeno delo (torej ne za plačilo plače ali drugega prejemka iz

delovnega razmerja), ne gre več za odločanje o pravicah, obveznostih in

odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, temveč za odločanje o premoženjskopravnem zahtevku.

7Po določbi prvega odstavka 19. člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Postopanje v nasprotju s to določbo je opredeljeno kot kršitev po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izjema je določena za okrožno sodišče, ki se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča samo ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave (drugi odstavek 19. člena ZPP). Ta izjema se nanaša le na razmerje med okrožnim in okrajnim sodiščem kot sodiščema splošne pristojnosti in ne na razmerje med sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči. Na drugačno presojo torej ne vpliva dejstvo, da ima Delovno in socialno sodišče v Ljubljani položaj okrožnega sodišča (98. člen Zakona o sodiščih).

8Glede na navedeno je Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje o tem sporu stvarno pristojno Okrajno sodišče v Celju (25. člen ZPP).