VSRS Sklep I Kp 42657/2013-286

Pritožba se zavrne.

A.

1S sklepom z dne 30. 9. 2014 je Višje sodišče v Mariboru na podlagi tretjega

odstavka 394. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ugotovilo, da je pri obtožencu razlog za pripor iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP še vedno podan.

2Zoper sklep se je obtoženčev zagovornik pravočasno, dne 7. 10. 2014 pritožil, brez navedbe pritožbenega razloga, po vsebini pa iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da domnevne nevarnosti ponovitve ni in je ni bilo. Glede na razpoložljivo medicinsko dokumentacijo pri obtožencu ni podana ponovitvena nevarnost, obtoženec ni v zdravstvenem stanju, da bi kogarkoli lahko ogrožal. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor obtožencu odpravi.

B.-1

3Vrhovno sodišče na podlagi spisa ugotavlja, da:

- je bil zoper obtoženca zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s 34. členom KZ-1 s sklepom senata Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 22. 9. 2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 24. 9. 2013 odrejen pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. S sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 17. 10. 2013 je bila zahteva za varstvo zakonitosti obtoženčevega zagovornika zoper sklep o odreditvi pripora zavrnjena;

- je bil pripor iz istega pripornega razloga obtožencu podaljšan na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP (sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 18. 10. 2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 25. 10. 2013; sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 29. 10. 2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 5. 11. 2013), ob vložitvi obtožnice na podlagi drugega odstavka 272. člena ZKP (sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 19. 11. 2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 28. 11. 2013), na podlagi drugega odstavka 207. člena ZKP (sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 16. 1.

2014; sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 12. 3. 2014), ob izreku sodbe sodišča prve stopnje na podlagi 361. člena ZKP (sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 14. 4. 2014 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 18. 4. 2014), na podlagi drugega odstavka 207. člena ZKP (sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 9. 6. 2014 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 20. 6. 2014);

- je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 14. 4. 2014 obtoženec spoznan za krivega storitve poskusa kaznivega dejanja uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom in tretjim odstavkom 29. člena KZ-1 ter mu je bila z uporabo omilitvenih določil izrečena kazen 4 leta in 6 mesecev zapora, v katero mu je bil vštet pripor od 22. 9. 2014 dalje;

- da sta zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožbi vložila okrožna državna tožilka in obtoženčev zagovornik ter je Višje sodišče v Mariboru dne 30. 9. 2014 zaradi odločanja o pritožbah zoper sodbo sodišča prve stopnje opravilo sejo senata po četrtem odstavku 378. člena ZKP.

B.-2

4Po določbi tretjega odstavka 394. člena ZKP-L preizkusi sodišče druge stopnje, če je obtoženec v priporu, ali so še dani razlogi za pripor in s sklepom ugotovi, da so razlogi za pripor še podani ali pa pripor odpravi. Glede na tako zakonsko določbo sodišče druge stopnje presoja le, ali so razlogi iz

katerih je bil zoper obtoženca pripor odrejen še podani oziroma ali so nastopile okoliščine, ki narekujejo odpravo pripora.

5Višje sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom z dne 30. 9. 2014 ugotovilo, da je razlog za pripor iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP (torej iz istega pripornega razloga, kot je bil zoper obtoženca pripor dne 22. 9. 2013 odrejen in tekom postopka podaljševan) še podan ter zaključilo, da je

pripor neogibno potreben omejevalni ukrep, ki ga glede na vse okoliščine konkretnega primera ni mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom. Vrhovno sodišče soglaša s presojo sodišča v izpodbijanem sklepu, da teža obravnavanega kaznivega dejanja (streljanje na oškodovanca s pištolo kalibra 7,65 mm), obtoženčevo ravnanje pred dejanjem in po dejanju (grožnje oškodovancu) ter obtoženčeve osebne lastnosti (pretirano uživanje alkohola, do česar je povsem nekritičen) in njegov dosedanji način življenja ter odnos do oškodovanca, kot je bilo obširno obrazloženo v sklepu o odreditvi pripora, v sklepih o podaljšanju pripora in v izpodbijanem sklepu, izkazujejo obtoženčevo ponovitveno nevarnost, ki se je z odločitvijo druge stopnje na seji 30. 9. 2014 (ko je sodišče odločalo o pritožbi državnega tožilca in zagovornika) ni zmanjšala, utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja pa z izrekom obsodilne sodbe prerasla v prepričanje sodišča o obtoženčevi krivdi. Zagovornik v pritožbi zoper sklep sploh ne navaja nobenih okoliščin, ki bi lahko zaključek sodišča v izpodbijanem sklepu o še vedno

podanem pripornem razlogu ponovitvene nevarnosti omajale, temveč le trdi, da „obtoženi ni v zdravstvenem stanju, da bi lahko ogrožal kogarkoli“, ne da bi to svojo trditev kakorkoli obrazložil. S takšnimi navedbami pa pravilnosti zaključka sodišča v izpodbijanem sklepu o še vedno podanem priporni razlogu iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, ne more omajati.

6Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo obtoženčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo.