VSC sklep Cp 382/2014

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka spremeni tako, da se vrednost spornega predmeta oceni na 46.142,75 EUR, v preostalih delih pa se pritožba zavrne in se v nespremenjenih delih sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se vrednost spornega predmeta oceni na 85.585,25 EUR (točka I izreka), da Okrajno sodišče v Celju ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi (točka II izreka) in da bo po pravnomočnosti tega sklepa sodišče zadevo odstopilo pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju (točka III izreka).

Zoper tak sklep se pritožuje tožnik po pooblaščencih iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavo in odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje popolnoma nekritično ugotovilo, da se vrednost spornega predmeta oceni na 85.585,25 EUR, saj je spregledalo, da ne gre za dajatveni, temveč ugotovitveni zahtevek, kar pomeni, da tožeča stranka v zadevnem postopku, v kolikor bo s svojim tožbenim zahtevkom uspela, ne bo pridobila nič drugega kot upravičenje, ki ga bo lahko uveljavljala v zapuščinskem postopku, torej ugotovitev, da se solastniški deleži do 1/2 nepremičnin parc. št. ..., ..., …, ...,... k.o. V. - t. ter 1/4 nepremičnine parc. št. ... k.o. V. - t. ne vštejejo v dedni delež. Zato je tožeča stranka z oceno vrednosti spornega predmeta na 4.000,00 EUR zgolj ovrednotila pravni interes, ki ga ima v obravnavani zadevi. Prav tako je izpodbijani sklep neobrazložen in nerazumljiv, saj razlaga 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa ne dosega standarda obrazložitve odločitve sodišča. Dejansko stanje pa je bilo zmotno ugotovljeno, saj izpis iz evidence GURS z dne 29. 5. 2014 dokazuje, da znaša uporabna vrednost posameznega dela stavbe št. 1 v velikosti 92,4 m2 in vrednost posameznega dela stavbe številka 2 v velikosti 66,6 m2 (skupno torej 159,0 m2) ter vrednost stavbe št. 34, ki leži na parceli 373/1 znaša skupno 90.323,00 EUR in ne 168.115,00 EUR, kot je nepravilno v izpodbijanem sklepu navedlo sodišče prve stopnje. Izpodbijani sklep pa je tudi pomanjkljiv in se ga ne da preizkusiti, saj se opira le na vpogled v podatke o nepremičninah GURS, katere pa je sodišče napačno oziroma zmotno dokazno ocenilo. Odločba ima tako pomanjkljivosti, zaradi katerih se sploh ne da preizkusiti. Tožeča stranka zato predlaga ugoditev pritožbi in zahteva povračilo pritožbenih stroškov.

Pritožba je delno utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče izpostavlja, da zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP ni posebne pritožbe, kar pomeni, da je dovoljena le t.i. nesamostojna pritožba tj. pritožba, ki je pridružena drugi pritožbi, v tem primeru pritožbi zoper sklep, da Okrajno sodišče v Celju ni pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Celju, zaradi česar je obravnavana pritožba dopustna (primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2893/2013 z dne 20. 11. 2013).

Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta temelji na ugotovitvah: (-) da je tožnik zoper toženko vložil tožbo, s katero je zahteval ugotovitev, da se solastniški deleži do 1/2 na nepremičninah parc. št. ..., ..., …, ..., ..., ...,... k.o. V. t. ter do 1/4 nepremičnine parcele št. … k.o. V. - t. ne vštejejo v dedni delež, (-) da je kot vrednost spornega predmeta navedel 4.000,00 EUR ter (-) da po podatkih o vrednosti nepremičnin na spletni strani G. u. R. S. (GURS) parc. št. ... ovrednotena na 1.508,00 EUR, parcela ...na 487,00 EUR, parcela št. … (na kateri stoji stanovanjska stavba) na 168.115,00 EUR, parcela št. … na 367,00 EUR, parcela št. ... na 626,00 EUR in parcela št. ... na 291,00 EUR. Ob upoštevanju navedenih vrednosti nepremičnin je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vrednost deleža na teh nepremičninah, za katerega tožnik zahteva, da se ne všteje v dedni delež, znaša 85.585,25 EUR. sodišče prve stopnje je za določanje vrednosti spornega predmeta po uradni dolžnosti v 2. do 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo pravno podlago. Upoštevajoč navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da je izpodbijani sklep neobrazložen in nerazumljiv ter da je tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti. Pritožbeno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP po oceni pritožbenega sodišča ni podana, saj je iz zgoraj povzetih razlogov, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, mogoče razumeti, na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijani sklep.

Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da ne gre za dajatveni, temveč ugotovitveni zahtevek, ki bo imel za posledico le upravičenje, ki ga bo tožnik lahko uveljavljal v zapuščini, zaradi česar naj bi ocenitev pravnega interesa na 4.000,00 EUR bila pravilna. V pravdnem postopku lahko namreč sodišče pri oceni vrednosti spornega predmeta upošteva le vrednost premoženja, ki je predmet tožbenega zahtevka, in ne more vrednosti spornega predmeta ugotavljati glede na to, kakšne posledice bo imela ugoditev tožbenemu zahtevku v zapuščinskem postopku. Zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta v predmetni zadevi le-to določilo glede na vrednost premoženja, ki ga zajema tožnikov tožbeni zahtevek, in je podatke o vrednosti tega premoženja pridobilo iz javno dostopnih evidenc GURS, četudi gre v predmetni zadevi za ugotovitveni in ne dajatveni zahtevek, kot izpostavlja pritožba.

Utemeljene pa so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje glede vrednosti parcele oziroma nepremičnine, na kateri stoji stanovanjska stavba, ugotovilo zmotno. Kot je razvidno iz izpisov, ki jih je sodišče prve stopnje pridobilo na portalu Prostor Geodetske uprave Republike Slovenije na dan 8. 5. 2014, je v evidenci GURS še vedno bila vpisana nepremičnina parc. št. … k.o. V. - t., na kateri stoji stavba št. ..., sestavljena iz treh delov, vrednost te nepremičnine pa je na dan 8. 5. 2014 znašala 168.115,00 EUR. Po izdaji izpodbijanega sklepa pa je pri nepremičnini ... k.o. V. - t. prišlo do sprememb, in sicer so bile namesto nepremičnine s parc. št. ... k.o. V. - t. vpisane nepremičnine ..., ... in … k.o. V. – t. Do te spremembe je prišlo 20. 5. 2014, kot izhaja iz zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige, ki ga je pritožbeno sodišče pridobilo po uradni dolžnosti. Kot izhaja iz zbirnih podatkov o lastništvu parcel, stavb in delov stavb iz Registra nepremičnin, ki jih je 29. 5. 2014 izdala G. u. R. S. za tožnikovo ženo, ki je solastnica nepremičnin, ki so predmet postopka v tej pravdni zadevi (priloga A 92 spisa), stavba št. ... sedaj po novih podatkih stoji na parcelah ... in ..., pri čemer je vrednost teh parcel upoštevana pri vrednosti stavbe, ki znaša 90.323,00 EUR, kar potrjujejo tudi podatki iz javno dostopnih evidenc GURS na spletni strani www.prostor.gov.si. Prav tako je po podatkih iz zemljiške knjige in javno dostopnih podatkih G. razvidno, da je parc. št. ... bila preštevilčena v ..., in da je njena vrednost enaka 0,00 EUR, saj je upoštevana pri stavbi št. .... Vrednost parcele ... k.o. V. - t., ki je nastala iz parcel ... k.o. V. – t., znaša 12,00 EUR, vrednost parc. št. ..., ki je prav tako nastala iz parc. št. ..., pa znaša 403,00 EUR. Ob upoštevanju navedenih sprememb tako vrednost premoženja, za katerega tožnik s tožbo zahteva, da se ugotovi, da ni bilo predmet neodplačnega razpolaganja in da se zato ne všteje v dedni delež, znaša 46.142,75 EUR.

Zato je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v točki I. izreka delno spremenilo tako, da je ugotovilo novo vrednost spornega predmeta (3. točka 365. člena v zvezi s 1. alinejo 358. člena, 355. in 366. členom ZPP). Ker pa novo ugotovljena vrednost spornega predmeta ne vpliva na odločitev o pristojnosti Okrajnega sodišča v Celju za odločanje o tožbenem zahtevku, saj tudi spremenjena ocena vrednosti spornega predmeta presega vrednost, določeno v prvem odstavku 30. člena ZPP, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo zoper II. in III. točko izpodbijanega sklepa.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).