VSC sklep EPVDp 78/2014

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Celju EPVD 447/2013-0334 z dne 28. 11. 2013 ne prekliče in da storilec ni dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi sklepa EPVD 447/2013-0334 z dne 28. 11. 2013 in storilcu naložilo plačilo sodne takse v višini 30 EUR.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). V pritožbi navaja, da je po prejemu sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja mislil, da ima čas za udeležbo na delavnicah 6 mesecev in da je svojo obveznost opravil po treh mesecih, spregledal pa je, da bi moral sodišču dostaviti potrdilo o vključitvi v 15. dneh in se je zanašal le na šest mesečni rok. Ker opravlja delo kot voznik kombija, bi z izgubo vozniškega dovoljenja ostal brez zaposlitve in dohodkov, ki jih potrebuje za vzdrževanje sebe, brezposelne partnerke in 2 leti starega otroka.

Pritožba je utemeljena.

Šesti odstavek 202.d člena Zakona o prekrških (ZP-1) določa, da mora sodišče v izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, navesti čas trajanja preizkusne dobe in obveznosti po tem zakonu in po zakonu o voznikih, ki jih mora storilec prekrška izpolniti, ter rok za predložitev dokazil o izpolnitvi teh obveznosti, ti obveznosti pa sta udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ali udeležba v ustreznem rehabilitacijskem programu po zakonu o voznikih. V osmem odstavku 202 d. člena ZP-1 je nadalje določeno, da v izreku sklepa, s katerim sodišče ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče naloži storilcu tudi obveznost, da v roku, ki ni daljši od 15 dni od pravnomočnosti sklepa oziroma prejema pravnomočnega sklepa, predloži dokazilo o vključitvi v ustrezen program, z navedbo imena in naslova izvajalca pooblaščenega po Zakonu o voznikih. Po prejemu dokazila sodišče sklep vroči izvajalcu programa, ki je dolžan sodišču posredovati potrdilo o opravljenem programu oziroma obvestilo, če se storilec programa ni udeležil. Če je storilcu določena obveznost udeležbe v programu zdravljenja odvisnosti, sodišče v izreku sklepa določi tudi roke, v katerih je izvajalec dolžan obveščati sodišče o poteku in uspešnosti izvajanja programa. V skladu z drugim odstavkom 202.e člena ZP-1 pa sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljena, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. V postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se namreč od storilca terja aktivno sodelovanje in vestno ter dosledno izpolnjevanje obveznosti, ki so mu naložene v sklepu o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Kot je razvidno iz spisovnega gradiva je sodišče s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 28. 11. 2013 (list. št. 29-30) pod III. točko izreka storilcu naložilo, da se mora v času preizkusne dobe 6 mesecev udeležiti rehabilitacijskega programa – edukacijskih delavnic v obsegu 6 pedagoških ur, in v IV. točki izreka storilcu naložilo obveznost, da mora v 15 dneh od pravnomočnosti tega sklepa oziroma prejema pravnomočnega sklepa sodišču predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca. V pravnem pouku tega sklepa je sodišče prve stopnje storilca tudi poučilo, da bo sodišče, v kolikor bo v preizkusni dobi storil hujši prekršek ali v rokih, ki mu jih je določilo sodišče, ne bo izpolnil vseh obveznosti iz tega sklepa, preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker je sklep o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu bil vročen s fikcijo 15. 12. 2013, bi glede na pravila o štetju rokov, storilec moral sodišču predložiti potrdilo o vključitvi v program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo najkasneje 30. 12. 2013, vendar kot izhaja iz spisovnega gradiva te svoje obveznosti do navedenega datuma ni izpolnil in je potrdilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program sodišču predložil šele 14. 3. 2014, kar smiselno priznava tudi storilec v pritožbi. Sodišče prve stopnje je glede na dejstva, kot jih je ugotovilo v času izdaje izpodbijanega sklepa, utemeljeno ravnalo v skladu 202. e členom ZP-1.

Vendar pa storilec z navajanjem novih dejstev in predložitvijo novih dokazov, ki jih glede na naravo postopka ni mogel uveljavljati prej, utemeljeno opozarja na dejstvo, da je pred dnem izdaje izpodbijanega sklepa v celoti opravil svojo obveznost udeležbe na edukacijskih delavnicah, s čemer je bil dosežen namen instituta odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Iz obrazložitve predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrškh (ZP-1G), ki je objavljena v Poročevalcu Državnega zbora z dne 27. 9. 2010, izhaja, da je namen instituta odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja doseči, da se odpravijo vzroki za kršitve cestnoprometnih predpisov, pri čemer se storilcem daje možnost, da sodelujejo pri odpravljanju vzrokov za prekrške, hkrati pa se od njih terja sodelovanje oziroma pripravljenost, da odpravijo vzroke za svoje kršitve cestnoprometnih predpisov, predvsem glede odvisnosti od alkohola ali prepovedanih drog, pa tudi prehitre oziroma predrzne ali sicer nevarne vožnje. Bistveni namen je torej prevzgojiti storilce in odpraviti vzroke za kršitve cestnoprometnih predpisov. Sodišče je sicer dolžno naložiti storilcu tudi obveznost, da v roku, ki ni daljši od 15 dni od pravnomočnosti sklepa oziroma prejema pravnomočnega sklepa, predloži dokazilo o vključitvi v ustrezen program z navedbo imena in naslova izvajalca pooblaščenega po zakonu, ki ureja voznike, vendar kot izhaja iz obrazložitve predloga novele ZP-1G, je to nujno, ker bo, po prejemu dokazila, sodišče sklep vročilo izvajalcu programa, ki je dolžan sodišču posredovati potrdilo o opravljenem programu oziroma obvestilo, če se storilec programa ni udeležil. Pritožbeno sodišče je mnenja, da je namen določitve 15-dnevnega roka za predložitev potrdila o prijavi v program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo zagotoviti izkazovanje storilčevega aktivnega sodelovanja in pripravljenosti odpraviti vzroke kršitev ter omogočiti sodišču, da samo preveri, pri katerem pooblaščenem izvajalcu dodatnih usposabljanj za varno vožnjo se je storilec prijavil, da bo lahko preverilo, ali je storilec pravočasno izpolnil obveznosti pri pooblaščenem izvajalcu, prav tako pa preprečiti zavlačevanje storilcev pri izpolnjevanju obveznosti po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Namen 15-dnevnega roka je torej zagotoviti hitro in ažurno postopanje sodišča, da postopki v zvezi s predlogi za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne bi trajali predolgo, na drugi strani pa je namen samega instituta odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odpraviti vzroke za kršitve in s tem zagotoviti varnost cestnega prometa. Ob tehtanju teh dveh namenov in posledic v skladu z načelom sorazmernosti, ki v skladu z ustavnosodno prakso izhaja iz načela pravne države, določenega v 2. členu Ustave RS, ki so jo pri sojenju dolžna upoštevati tudi redna sodišča, je pritrditi pritožbi, da je posledica, ki jo ima opustitev obveznosti predložitve potrdila o prijavi v program edukacijskih delavnic ob upoštevanju, da so bile druge obveznosti izpolnjene v celoti tj. da se je storilec udeležil edukacijskih delavnic že 21. 5. 2014, nesorazmerna z naravo kršitve procesnega roka. Pri tem tudi ni bilo mogoče spregledati, da je storilec potrdilo o udeležbi na edukacijskih delavnicah sodišču poslal s priporočeno poštno pošiljko že 9. 7. 2014 in je na sodišče prispelo 10. 7. 2014, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa, vendar je bilo (zaradi neažurnega poslovanja sodišča) v spis vloženo šele 26. 8. 2014 in tako sodnica s tem dejstvom pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila seznanjena. Tak način poslovanja sodišča pa storilcu ne more biti v škodo.

Pritožbeno sodišče je tako ob upoštevanju, da se je storilec pravočasno udeležil edukacijskih delavnic kot enega izmed rehabilitacijskih programov, kar je temeljni namen odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ter da je opustil zgolj dolžnost predložitve potrdila o prijavi v program edukacijskih delavnic, storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da se storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče ter da posledično storilec tudi ni dolžan plačati sodne takse (deveti odstavek 163. člena ZP-1).