VSK sodba in sklep Cp 862/2012

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Odvetnico N.D. se za v pritožbi izraženo žalitev kaznuje z denarno kaznijo 800,00 EUR, ki jo je dolžna plačati na transakcijski račun Višjega sodišča v Kopru v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval razvezo kupoprodajne predpogodbe z dne 6.5.2003. V posledici neuspeha mu je še naložilo, da povrne toženi stranki pravdne stroške.

Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter predlaga spremembo sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podana je kršitev določb postopka (točka 1 člena 338/1 ZPP v zvezi s 7. in 12. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). Odločeno je o zahtevku, o katerem teče pravda oz. je o njem že bilo v delu pravnomočno razsojeno. Uveljavlja tudi kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Uvodoma opisuje svojo izkušnjo na prvostopenjskem sodišču, občutenja, ki jih je doživel na glavni obravnavi ter način odločanja prvostopnega sodišča in s tem povezanega vrednotenja ter ocenjevanja dokazov, nadalje kritizira delo sodišča in oriše tudi miselnost sodnikov na le-tem ter v takšnem tonu zaključi s primerjavo sodišča v sedanjem času z odločevalcem v obdobju „lova na čarovnice“. Procesno kršitev vidi v postopanju sodišča, ki je dokaz s potrdilom z dne 6.3.2003 zavrnilo kot prepozen. Glede potrdila je tožnik pojasnil, da ga je uspel pridobiti šele ob koncu postopka. Sicer pa je ta ugovor podan že v vlogi z dne 19.3.2010, in ne šele v zadnji pripravljalni vlogi, kot navede sodišče. Kršen je 286. člen ZPP. Tožnik se ni skliceval na spremenjene okoliščine, navajal je, da se je po treh letih čakanja na izpolnitev pogoja, ki ga je postavil toženec, odločil, da pač nepremičnine ne bo prodal. Hkrati je še pojasnil, da lahko dolgotrajnost izkaže s samimi spremembami cene nepremičnin, ta je razvidna iz cenitvenega poročila izvedenca iz P 1. Zatem navaja, da je toženec izvršil nakup funkcionalnega zemljišča zgolj z namenom, da bi lahko zatrjeval izpolnitev pogoja za sklenitev glavne pogodbe. Ob vložitvi tožbe P 1 ni bila tožniku izročena ne ara in ne plačana kupnina. Prilaga določene listine. Pravno relevantna je tudi okoliščina, da je za predmetno nepremičnino določena predkupna pravica, to sodišče spregleda, tako v tem postopku kot v postopku P 1. Aro je zadržal nepremičninski posrednik, o tem sodišče molči. Ustvarja se izkrivljena sodna praksa, nepoznavanje prava je zaskrbljujoče. Zaključi, da pogoji za sklenitev pogodbe niso izpolnjeni.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru razlogov pritožbe ter pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in bistvene postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki zedinita o njenih bistvenih sestavinah (15. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Tudi predpogodba je pogodba, z njo se prevzema obveznost skleniti glavno pogodbo (prvi odstavek 33. člena OZ). Izpolnitev predpogodbe se izrazi v sklenitvi glavne pogodbe, izpolnitev predpogodbe predstavlja izjavo takšne volje, kot je bila glede bistvenih sestavin že opredeljena v predpogodbi. Izpolnitev predpogodbe je tožena stranka (kot tožnik) dosegla v drugi pravdi z zahtevkom, ki vsebuje vsebino glavne pogodbe, s sodbo je naložena dolžnost tožeči stranki (tam toženec), da poda izjavo volje za sklenitev pogodbe, ta pa učinkuje (velja za izpolnjeno) s pravnomočnostjo sodbe (238. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ – sodba Okrožnega sodišča v Kopru P 1 z dne 8.12.2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru Cp 677/2009 z dne 1.12.2009).

V tej pravdi tožeča stranka zahteva razvezo predpogodbe. O tem zahtevku še ni odločeno, nasprotni razlogi pritožbe in v tej zvezi uveljavljani procesni očitki niso utemeljeni. Ker je glavna pogodba sklenjena, je predpogodba izpolnjena, in nimajo odločilne teže razlogi sodišča prve stopnje (ki so sami zase sicer pravno pravilni – zaključek o po tožniku prejeti ari z deponiranjem pri posredniku na podlagi to­žnikovega soglasja, nespremenjenih cenah do trenutka, ko so nastopili pogoji za sklenitev pogodbe, ki tudi sicer predstavljajo (porast) normalen poslovni riziko, nakup funkcionalnega zemljišča po tožencu s soglasjem tožnika in s tem izpolnitev odložnega pogoja), da ni podlage za razvezo predpogodbe iz po tožniku zatrje­vanih razlogov neizpolnitve oz. nemožnosti izpolnitve oz. nenastopa odložnega pogoja, pač pa je odločilno dejstvo, da je predpogodba izpolnjena (pravnomočna odločitev o dolžnosti skleniti glavno pogodbo) in že zato ni mogoč zaključek, za katerega se zavzema pritožba, da pogoji za izpolnitev niso izpolnjeni, ter je posle­dično že iz tega razloga pravilna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka, ki meri na njeno razvezo.

Graja procesne kršitve zaradi ocene dokaza - potrdilo z dne 6.3.2003, kot prepoznega (bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 286. členom ZPP) je neutemeljena že zato, ker pritožba ne pojasni, kate­ro dejstvo bi se z izvedbo tega dokaza ugotovilo in kako bi to vplivalo na odločitev. Nerazumljivi in nedorečeni so očitki o kršeni predkupni pravici Občine glede nakupa funkcionalnega zemljišča po tožencu, in odgovor ni mogoč. Tudi ni podana zatrjevana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pritožba tega razloga razumljivo niti ne pojasni, ko le povzema zakonski tekst.

Ker torej pritožbeni razlogi niso podani in je glede na dejanske ugotovitve tudi materialno pravo pravilno uporabljeno, ter v postopku tudi ni kršitev, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo v tem obsegu potrdilo (353. člen ZPP).

Sodišče lahko po 109. členu ZPP v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 11. člena ZPP kaznuje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku z denarno kaznijo do 1.300 EUR. Ta določba stranki ne omejuje pravice do izjave v postopku oziroma izražanja nestrinjanja z odločitvami sodišča, gre zgolj za določitev načina njenega izvrševanja. Prepoved žaljivih vlog je potrebna zaradi zavarovanja zaupanja v sodstvo, varstva njegovega ugleda in avtoritete kot neodvisne veje oblasti. Stranka sme v pritožbi zoper izpodbijano sodno odločbo ostro, odprto in kritično uveljavljati razloge, zaradi katerih je izpodbijana odločba po njenem nepravilna ter nezakonita, vendar pa mora biti kritika pri tem izražena na primeren način, ki ne zmanjšuje ugleda sodišča. Izjave tožnika v pritožbi, ki jo je vložila odvetnica N.D., kot so: „Na tem mestu ni nujno, da podrobneje osvetljujemo dogmo tukajšnje kurije, da je prava sodba lahko pravilna le, če se opira na neposredne izpovedbe t.i. prič v postopku, brez kakršne koli kritične distance do lastnih človeških omejitev pri presojanju, kaj je res in kaj laž.“, „Vsaka nova sodba je tako le še ena izmed sodniških analiz domnevnega potovanja človeške duše tožnika/toženca skozi Dantejev Inferno, kjer je v slogu Pekel – Vice – Nebesa nekdo vedno brezpogojno lažnjiv, izrecna navedba antipola pa bi bila v tem smislu izključno literarni evfemizem/.../“, „Sodnik ob tem na glavni obravnavi, na grozo in težko prikritem šoku udeležencev sodnega procesa, proces odločanja o posledicah zaznavnega zgodovinskega dogodka, iz sfere znanstveno-racionalne predvidljivosti v celoti preide v ezoterični svet transcendentalnih meditacij iskanja odgovora na vprašanje, kaj je dobro in ali obstaja absolutno zlo, in najgloblja vprašanja človeške nravi popolnoma prosto izenači s principom, privzgojenem na tem sodišču – pot do končne odločitve pomeni slediti luči, ki jo oddaja princip iskanja grešnega kozla – lažnjivega Kljukca – absolutnega lažnicva. KANT je mrtev.“ ter v končnem „Tako lahko sodišče zrcalno preslikamo v čas, ko je pomenil lov na čarovnice najvišje umno, in je položaj človeka v procesu odločanja/obsojanja bil tisti, ki je ultimativno določal moralno avtoriteto/skoraj božansko nezmotljivost odločevalca, in to navkljub empiriji. Slednji je ob tem zazrt v odsev lastne mogočnosti, in navideznega spoštovanja, ki je bil le odsev strahu prisotnih pred posledicami nepredvidljivega in neracionalnega odločanja.“, niso v nobeni povezavi z odločitvijo v konkretni zadevi in k utemeljevanju pritožbenih navedb tožeče stranke v ničemer ne morejo pripomoči. Pritožba je sicer namenjena preizkusu pravnih ter dejanskih zaključkov nižjega sodišča, izhajajočih iz izpodbijane sodbe, in v tem smislu je pričakovana ter v celoti dovoljena kritičnost pritožnika do stališč sodišča, vendar vse v mejah dostojnega izražanja ter brez izrekanja žaljivih vrednostih sodb o delu sodišča ter sodstva kot celote, s katerimi se ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteta sodne veje oblasti. Odvetnica, ki je pravna strokovnjakinja ter po Zakonu o odvetništvu (v nadaljevanju: Zodv) ter Statutu Odvetniške zbornice Slovenije, še posebej zavezana k primernemu in nežaljivemu obnašanju ter izražanju, je z zgoraj citiranimi zapisi, po oceni pritožbenega sodišča, grobo presegla mejo še sprejemljive kritike. Po presoji pritožbenega sodišča je zato na podlagi prvega odstavka 109. člena ZPP utemeljen izrek denarne kazni odvetnici, ki je pooblaščenka tožnika. Upoštevaje težo žalitev, ton in zaničljiv način pisanja pritožbe, ki ne le v prvem delu, pač pa tudi v zaključku izraža negativne vrednostne sodbe npr. (globina nepoznavanja prava je zaskrbljujoča), ter dejstvo, da je avtorica žalitev odvetnica, prava uka stranka, je pritožbeno sodišče odvetnici N.D. izreklo denarno kazen v višini 800,00 EUR v prepričanju, da bo kazen v tej višini dosegla svoj specialni preventivni namen. Rok plačila denarne kazni je določen v skladu z določbo 11. člena ZPP.