VSK sklep I Ip 208/2014

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo v obravnavani zadevi, ker je ugotovilo, da je dolžničin račun pri organizaciji za plačilni promet zaprt in dolžnica nima odprtega drugega računa, prav tako pa je tudi nezaposlena, tako da izvršbe s predlaganima izvršilnima sredstvoma (rubež denarnih sredstev na računu in rubež plače), ki sta bila edina dovoljena, ni mogoče nadaljevati.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnica, ki opozarja, da je izvršba v obravnavani zadevi odložena, in sicer izvršba z rubežem plače in druge stalne prejemke do 1.6.2015, izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet pa do 10.6.2015. Izpodbijani sklep je zato nezakonit.

Pritožba je utemeljena.

Spisovni podatki potrjujejo pritožbene trditve, da je izvršba v obravnavani izvršilni zadevi (še vedno) odložena. Izvršba z rubežem dolžničine plače in drugih stalnih prejemkov je bila namreč s pravnomočnim sklepom z dne 11.6.2010 odložena do 1.6.2015, izvršba z rubežem dolžničinih denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet pa je bila s sklepom z dne 15.6.2010 odložena do 10.6.2015. Ker čas, za katerega je bila izvršba odložena, še ni potekel, je sodišče prve stopnje nepravilno nadaljevalo izvršbo z opravo poizvedb o obstoju morebitnega drugega dolžničinega računa pri organizaciji za plačilni promet in o njeni zaposlitvi ter nato izvršbo z izpodbijanim sklepom ustavilo. Odlog izvršbe namreč predstavlja začasni zastoj izvršilnega postopka in dokler traja, se izvršilna dejanja ne opravljajo. V tem času sodišče ne more opravljati procesnih dejanj, procesna dejanja strank pa nimajo nobenih pravnih učinkov nasproti drugi stranki (tako Triva, Belajec, Dika v Sudsko izvršno pravo, stran 236). V času odloga z zakonom določeni roki sicer res ne prenehajo teči (1), kar pomeni, da odlog ne vpliva na tek in iztek roka, ki ga ZIZ določa za opravljanje izvršbe na dolžnikovih denarnih sredstvih pri organizaciji za plačilni promet v drugem in tretjem odstavku 141. člena, vendar pa sodišče v času mirovanja postopka (odloga izvršbe), kot rečeno, ne sme opravljati nobenih pravdnih dejanj (drugi odstavek 207. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 210. člena ZPP in 15. členom ZIZ), tudi ne poizvedb po petem odstavku 141. člena ZIZ in četrtem odstavku 133. člena ZIZ, kar je storilo v obravnavanem primeru. Ker je s tem kršilo navedeno določbo drugega odstavka 207. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 210. člena ZPP in 15. členom ZIZ in je to vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Po poteku roka, za katerega je bila izvršba odložena, bo moralo sodišče prve stopnje ponovno preveriti, ali je dovoljeno izvršbo mogoče nadaljevati in glede na to postopati skladno z zakonom.

---------------------------------------

op. št. 1: Tako sodna praksa, npr. VSL Sklep II Cpg 804/2005 z dne 27.9.2005, VSL Sklep II Ip 4284/2012 z dne 3.10.2012, VSL Sklep III Ip 696/2012 z dne 11.6.2012.