UPRS sodba U 1028/2013

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ tožniku naložil, da je dolžan takoj opustiti zagotavljanje dela v izreku navedenih zaposlenih delavcev drugemu delodajalcu – uporabniku delovne sile, družbi A. d.o.o., dokler ne bo vpisan v register pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu pri ministrstvu, pristojnemu za delo. O izvršitvi te odločbe je dolžan pisno obvestiti Inšpektorat RS za delo, Območno enoto v Ljubljani. Prvostopenjski organ je pri tožniku in družbi A. d.o.o. opravil izredni inšpekcijski nadzor in ugotovil, da oba subjekta opravljata dejavnost proizvodnje komunikacijskih naprav ter da sta povezani osebi, saj je ustanovitelj obeh družba B. d.o.o.. Pri obeh pravnih subjektih je ista oseba direktor in prokurist. V spornem obdobju so bili pri družbi A. d.o.o. zaposleni 4 delavci, od teh ni bil nihče proizvodni delavec. Delo v proizvodnji pa je v spornem obdobju opravljalo cca. 100 delavcev dveh drugih povezanih družb in sicer C. d.o.o. in D. d.o.o., ki sta vpisani v register pravnih in fizičnih oseb za zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu in kjer sta direktor in prokurist ponovno isti osebi. V maju 2012 je poleg navedenih delavcev delo opravljalo še 7 delavcev tožnika na podlagi tedenskih naročilnic družbe A. d.o.o., katerih vsebino prvostopenjski organ navaja. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga prvostopenjski organ v obrazložitvi natančno navaja gre v predmetni zadevi posredovanje delovne sile drugemu delodajalcu. Pri tem pa tožnik ni vpisan v register pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu pri ministrstvu, pristojnemu za delo, kot to določa 168. člen Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD). Prvostopenjski organ je izdal izpodbijano odločbo na podlagi 15. člena Zakona o inšpekciji dela (v nadaljevanju ZID) ter 18. člena in 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN). Kolikor tožnik na bo spoštoval predmetne odločbe, bodo izrečeni ukrepi v skladu s 24. členom ZID (denarna kazen). Tožnik pa mora pristojnemu organu poročati o izvršitvi predmetne odločbe.

Pritožbeni organ je pritožbo zavrnil in navedel, da je prvostopenjski organ v inšpekcijskem postopku pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje, kar izhaja iz zapisnika o opravljenem nadzoru pri tožniku 29. 5. 2012 in 8. 6. 2012, pri družbi A. d.o.o. pa v aprilu in maju 2012. Ugovore tožnika zavrne. Tožnik je imel možnost podati pripombe na zapisnik, kar je tudi storil. Tožnik je svoje zaposlene delavce posredoval drugemu delodajalcu brez ustreznega dovoljenja in tako kršil predpise o zaposlovanju in posredovanju delovne sile drugemu uporabniku.

Tožnik v tožbi ugovarja, da je dejansko stanje napačno ugotovljeno. Prvostopenjski organ je na podlagi naročilnic napačno sklepal, da je predmet razmerja med tožnikom in družbo A. d.o.o. posredovanje delavcev uporabniku, družbi A. d.o.o.. Res je, da so na naročilnicah delavci poimensko navedeni in da je vsebina nekoliko nedosledna. V predmetni zadevi gre za opravljanje storitev, ki jih je družba A. d.o.o. naročila pri tožniku in sodijo v dejavnost tožnika. Šlo je za zaključen obseg opravil. Delo ni potekalo kontinuirano in tudi ne po navodilu naročnika storitev in pod nadzorom naročnika, kot to navaja prvostopenjski organ. Delo je potrebno presojati po dejanski vsebini in načinu izvajanja. Delavci so opravljali delno v prostorih tožnika, delno na terenu, delno pa tudi pri naročniku. Nepravilna je ugotovitev, da naj bi družba A. d.o.o. zagotavljala hrano in prenočišče delavcem, saj je stroške za to poravnal tožnik. Za prevoze je v vseh primerih poskrbel tožnik. Nadzor nad delom obravnavanih delavcev je opravljala pooblaščena oseba družbe C. d.o.o.. Izobraževanje o varnosti in zdravju pri delu je izvajal predstavnik družbe D. d.o.o.. Tožnik je zoper plačilo globe v višini 10.000,00 EUR podal zahtevo za sodno varstvo. Sodišču tožnik predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in inšpekcijski postopek zoper tožnika ustavi ter toženi stranki naloži povračilo stroškov postopka, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Prvostopenjski in drugostopenjski organ sta za svojo odločitev navedla tudi pravilne in utemeljene razloge. Sodišče se glede tožbenih ugovorov, ki so enaki pritožbenim sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporno ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito tožniku naložil, da je dolžan takoj opustiti zagotavljanje dela v izreku navedenih zaposlenih delavcev drugemu delodajalcu – uporabniku delovne sile, družbi A. d.o.o., dokler ne bo vpisan v register pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu pri ministrstvu, pristojnemu za delo. Na podlagi 163. člena ZUTD je delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku vsaka pravna ali fizična oseba, ki sklepa pogodbe o zaposlitvi z delavcem z namenom, da bi delavce napotil k uporabniku, pri katerem ti delavci začasno delajo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika in je pri ministrstvi, pristojnemu za delo vpisan v register domačih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu. Na podlagi drugega odstavka 163. člena ZUTD je delavec, zaposlen pri delodajalcu tisti delavec, ki ima s tem delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja in ga delodajalec napoti k uporabniku, kjer začasno dela pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika. Na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZUTD je uporabnik pravna ali fizična oseba, za katero pod nadzorom in v skladu z njenimi navodili začasno dela delavec.

Sodišče se v celoti strinja s tožnikom, da je potrebno delo, ki ga zadevni delavci opravljajo potrebno presojati po dejanski vsebini in načinu izvajanja. V inšpekcijskem postopku je inšpektor dela presojal naravo dela glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga je v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi natančno opisal. Ugotovil je, da gre za zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku oz. za napotitev delavcev k uporabniku, pri katerem ti delavci začasno delajo pod uporabnikovem nadzorom. Ugotovljeno je bilo, da gre za delo, ki sodi v proizvodno dejavnost uporabnika, družbe A. d.o.o. Opravljalo se je v uporabnikovih najetih proizvodnih prostorih v delovnem času po 10 ur dnevno po dogovorjeni urni postavki in v okviru organizacije dela uporabnika. Obravnavani delavci so delali z materialom in delovnimi sredstvi uporabnika. V delo je delavce uvedel vodja uporabnikove proizvodnje, ki je bil posredovan delavec družbe C. d.o.o. in je delavce tudi nadziral pri delu. O varnosti pri delu je delavce podučil pooblaščeni delavec za varstvo pri delu, zaposlen v družbi A. d.o.o.. Tako je po mnenju sodišča delo predmetnih delavcev potekalo po navodilih in pod nadzorom uporabnika, kot je to ugotovil tudi prvostopenjski organ. Obveza delavcev je bila opraviti delo v proizvodnji oz. narediti določeno število izdelkov v določenem času. Uporabnik, A. d.o.o. je vodil evidenco opravljenih ur delavcev. Tožnik pa je za opravljeno delo navedenih delavcev družbi A. d.o.o. mesečno izstavil račun. Iz naročilnic za opravljanje dela pri uporabniku, kjer so delavci poimensko navedeni, kar tudi sicer tožnik priznava v tožbi gre tudi po presoji sodišča dejansko vsebinsko za pogodbe o zagotavljanju dela uporabniku, družbi A. d.o.o..

Tožnik v pritožbi in tudi v tožbi ugovarja, da gre za izvajanje storitev za naročnika, družbo A. d.o.o. po osnovni pogodbi o opravljanju storitev, pri čemer pa listinskih dokazov ni predložil. Ugovarja tudi, da je za zaključen obseg opravil in da delo ni potekalo kontinuirano, kar sicer med strankama ni sporno in na odločitev nima vpliva. V danem primeru gre namreč za napotitev delavcev k uporabniku, pri katerem ti delavci začasno delajo, kot to določa 163. člen ZUTD. Tudi po mnenju sodišča je tožnik svoje zaposlene delavce posredoval na delu uporabniku, družbi A. d.o.o., pri čemer pa za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu ni bil vpisan v register, kot to določa prvi odstavek 168. člena ZUTD. Glede na kršitev materialnega predpisa, to je določbe 168. člena ZUTD, je prvostopenjski organ na podlagi pooblastil iz 15. člena ZID pravilno izdal izpodbijano odločbo in tožniku naložil, da mora takoj opustiti zagotavljanje dela svojih zaposlenih delavcev drugemu delodajalcu (uporabniku).

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa so neutemeljeni, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

Sodišče je na podlagi 59. člena ZUS-1 v zadevi odločalo brez glavne obravnave.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.