18. člen ZIN

Inšpektor je izjavo osumljenca pridobil v okviru pooblastil oziroma pravic in dolžnosti gozdarske inšpekcije ter izključno za potrebe inšpekcijskega postopka, torej zoper sedanjega osumljenca ni de facto vodil kazenske preiskave, in ga pred zaslišanjem tudi ni bil dolžan poučiti o privilegiju zoper samoobtožbo.

V konkretnem primeru je predmet nadzora izvajanje določbe 40. člena ZVDAGA, 55. člena ZSOVA in Uredbe o izločanju, ki je bila sprejeta na podlagi določbe 55. člena ZSOVA. Pri tem predstavlja ZVDAGA splošen zakon oz. lex generalis, ki ureja arhivsko in dokumentarno gradivo. Določba 55. člena ZSOVA pa glede arhivskega oz. dokumentarnega gradiva predstavlja specialno določbo oz. lex specialis. Določba 40. člena ZVDAGA definira javno arhivsko gradivo in njegovo izločanje (merila) ter določa roke za izročitev gradiva arhivu. Na podlagi 55. člena ZSOVA pa se mora gradivo iz arhiva nekdanje SDV izročiti Arhivu RS najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona (do 23. 4. 2000). Uredba o izročanju v 3. členu opredeljuje gradivo nekdanje SDV kot obstoječe operativno, dokumentarno in arhivsko gradivo, ki je v hrambi pri Slovensko obveščevalno-varnostni agenciji (Agencija). Le v primeru, če bi Komisija za izločanje in odbiranje gradiva nekdanje SDV iz 3. člena Uredbe o izročanju ugotovila, da gre pri predmetnih gradivih, označenih z A in B, navedenih v točki 3 izreka izpodbijane odločbe, za gradivo, ki ga je skladno Uredbo o izročanju potrebno predati Arhivu RS, bi bilo predmetno gradivo

V danem primeru gre za napotitev delavcev k uporabniku, pri katerem ti delavci začasno delajo, kot to določa 163. člen ZUTD. Tožnik je svoje zaposlene delavce posredoval na delu uporabniku, pri čemer pa za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu ni bil vpisan v register, kot to določa prvi odstavek 168. člena ZUTD. Glede na kršitev materialnega predpisa, to je določbe 168. člena ZUTD, je prvostopenjski organ na podlagi pooblastil iz 15. člena ZID pravilno izdal izpodbijano odločbo in tožniku naložil, da mora takoj opustiti zagotavljanje dela svojih zaposlenih delavcev drugemu delodajalcu.

Prelaganje zagovora do izteka bolniškega staleža bi pomenilo zamudo 30-dnevnega prekluzivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot je določen v drugem odstavku 110. člena ZDR. Za opravičilo odsotnosti tožnika ne zadošča le golo opravičilo, da se razgovora ne more udeležiti zaradi (neopredeljenih) zdravstvenih težav, temveč le konkretna pojasnila teh težav in predložitev ustrezne medicinske dokumentacije. Bolniški stalež sam po sebi še ne pomeni, da se delavec ne more udeležiti zagovora pred odpovedjo. Razlogi za stalež so namreč različni in vedno ne vplivajo oziroma ne morejo vplivati na možnost zagovora. Upiranje jasni in nedvoumni odredbi, da naj tožnik kot inšpektor izroči upravne spise v pregled, pomeni hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.

Za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Tožeča stranka je sicer vložila vlogo za izdajo odločbe po ZG, vendar do posega v gozdni prostor takšno dovoljenje ni bilo izdano, zato je izrečeni inšpekcijski ukrep utemeljen.

S tem, ko tožeča stranka kot nesporna lastnica strateškega blaga (neuporabnih eksplozivnih sredstev) ni poskrbela za uničenje nevarnega odpadka, tudi po mnenju sodišča ogroža zdravje ljudi in okolja. 7. člen ZKem pa izrecno določa, da morajo vsi uporabniki zagotoviti, da pri uporabi in ravnanju z nevarnimi kemikalijami ne ogrožajo svojega in življenja drugih ljudi ter ne povzročajo škodljivih učinkov na človeka in okolje. Naložitev tožeči stranki, da mora pred začetkom opravljanja strateške dejavnosti, to priglasiti pri pristojnem organu oziroma pridobiti dovoljenje za opravljanje strateške dejavnosti, če je tako dovoljenje predpisano, pa ima podlago v 9. členu ZNSBPPVZ.

Ni mogoča interpretacija, da določilo 2. odstavka 34. člena ZMed pomeni, da inšpektor lahko izda upravno odločbo zaradi izvršitve pravnomočne sodne odločbe (tako kot se le-ta glasi v njenem izreku) poleg oziroma mimo ureditve sodne izvršbe po ZIZ. Tudi ZIN daje pristojnost inšpektorju zgolj za „nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov“ in ne tudi za nadzor nad izpolnjevanjem sodnih odločb.

Določbo, ki izbranemu izvajalcu nalaga odstranitev objektov za oglaševanje v tam določenem roku, sodišče razume kot oviro za inšpektorjevo ukrepanje pred potekom tega roka, ne pa kot določbe, ki je lahko podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa. Pojem sklepčnosti tožbe se nanaša na vprašanje zadostnosti navedb o pravno pomembnih dejstvih, ne pa na obseg predloga, kateri upravni akt naj se odpravi.