VSK Sodba PRp 761/2021

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Storilec mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 135,00 EUR.

1Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v [...] po uradni dolžnosti spremenilo pravno kvalifikacijo prekrška, sicer pa zavrnilo zahtevo storilca za sodno varstvo zoper plačilni nalog PP Ajdovščina št. 0000122524144 z dne 30.12.2020.

2Zoper sodbo se storilec pritožuje. Ponavlja, da je na kraju samem vztrajal, da odčitani rezultat ne pripada njegovemu vozilu. Sklicuje se na določbo člena 17/6 Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (v nadaljevanju Pravilnik), po kateri mora biti prikaz vsakega merilnega rezultat jasen in nedvoumen in opremljen z znaki in napisi za obveščanje uporabnika o pomenu merilnega rezultata. V meroslovne in tehnične pogoje merilnika hitrosti pa ne sodita interni zapisnik o meritvi hitrosti in izpoved zaslišane priče, na kar se izpodbijana sodba opira. Laserski merilniki pogojev iz 16/3 člena Pravilnika ne izpolnjujejo iz preprostega razloga, ker na monitorju prikažejo le hitrost v km/h in čas, ki pa ga operater poljubno nastavlja. Subjektivna ugotovitev policista je po Pravilniku izključena. Zato se laserski merilniki v državah skupnosti ne uporabljajo kot dokaz za kršitev dovoljene hitrosti. Merilnik prav tako ne izpolnjuje zahteve člena 26 Pravilnika (glede točnosti časa). Sodnica se do teh odločilnih dejstev ni opredelila, oziroma jih je namerno prezrla. Glede stranske sankcije pa se opira na komentar Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), saj mora biti huda posledica konkretizirana, tega pa v izpodbijani sodbi ni. Sodnica ne loči med pojmoma storilec in kršitelj. Da je sodišče po uradni dolžnosti pazilo, da ni prišlo do kršitev, je navaden blef, s katerim želi sodnica pritožnika spraviti v zmoto.

3Pritožba ni utemeljena.

4Storilec¹ je zoper plačilni nalog vložil zahtevo za sodno varstvo, v kateri je navajal, da uradna oseba ni predložila zakonitega materialnega dokaza, to je uradnega zapisnika, v katerem naj bi bili zbrani tako obremenilni kot razbremenilni dokazi in da tipiziran plačilni nalog ni imel izjave domnevnega kršitelja. Trdil je še, da plačilni nalog ni obrazložen ter da prekrška ni storil. Sodišče o zahtevi za sodno varstvo odloča na podlagi navedb v zahtevi za sodno varstvo. Poleg tega pa opravi le še uradni preizkus iz 62.a člena ZP-1 (ali je odločbo izdal pristojni organ, ali je podana kršitev materialnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek, ali je pregon zastaral, ali je storilcu bila dana možnost, da se izjavi o prekršku, ali je izrek odločbe razumljiv in ali se odločba opira na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne more opirati, ali je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin). Povedano pomeni, da sodišče dejanskih ugotovitev prekrškovnega organa (v tem primeru, da je storilec dne [...] v naselju [...] vozil tovorno vozilo reg. št. [...] s priklopnim vozilom s hitrostjo najmanj 65 km/h) ne preverja po uradni dolžnosti, ampak le v primeru, da storilec v zahtevi za sodno varstvo vzbudi dvom v ta dejstva. Glede na vsebino zahteve za sodno varstvo tudi po mnenju pritožbenega sodišča storilcu to ni uspelo. Navedb, da naj laserski merilnik, s katerim je bila ugotovljena prekoračitev hitrosti, ne izpolnjuje pogojev po Pravilniku, storilec v zahtevi za sodno varstvo ni podal, zato se sodišče do tega vprašanja ni moglo opredeliti in se mu tudi ni bilo treba opredeliti. Ker pa storilec v pritožbi niti ni skušal pojasniti, zakaj teh trditev ni mogel podati že prej, jih ne more upoštevati niti pritožbeno sodišče (glede na izrecno določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1).

5Izrek plačilnega naloga je razumljiv, plačilni nalog je sestavljen skladno z zahtevami ZP-1. Vsebuje podatke o storilcu, dejanske okoliščine prekrška, pravno kvalifikacijo prekrška in zapis, da so bili kršitelju predstavljani storjeni prekršek in dokazi. Res storilec plačilnega naloga ni želel podpisati, vendar je prav zato sodišče zaslišalo policista, ki ga je sestavil². Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil storilec na kraju samem seznanjen z očitkom storitve prekrška, da je torej možnost izjave imel. Temu dejanskemu zaključku pritožnik obrazloženo ne nasprotuje. V zvezi z očitki v pritožbi pritožbeno sodišče še dodaja, da prekršek ni bil ugotovljen na podlagi izpovedi policista, temveč na podlagi rezultatov meritev z laserskim merilnikom Prolaser 4, serijske številke LF 13228, za katerega je bilo izdano potrdilo Urada za meroslovje o skladnosti z dne 13.10.2020 z veljavnostjo do 31.12.2021. Povedano pomeni, da merilnik izpolnjuje zahteve iz Pravilnika. Tudi sicer pa v nobenem primeru ne gre za dokaz, na katerega se odločba ne more opirati ali ki bi bil pridobljen s kršitvijo človekovih pravic. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da uradni preizkus kršitev ni pokazal.

6Storilcu je bila poleg globe izrečena tudi stranska sankcija treh kazenskih točk. Gre za sankcijo, ki jo prekrškovni organ po določbi 2. točke petega odstavka 46. člena ZPrCP mora izreči. Prekrškovnemu organu in sodišču se zato ni treba posebej opredeljevati do nevarnosti, ki jo kršitev predstavlja v konkretnem primeru, saj je zakonodajalec tako vožnjo opredelil kot tako nevarno za varnost, da terja izrek stranske kazni. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je storilec vozil tovornjak s prikolico skozi naselje s hitrostjo najmanj 65 km/uro, kar glede na splošno znana dejstva o zavorni poti težkih vozil predstavlja zelo konkretno nevarnost za ostale udeležene v cestnem prometu.

7Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. čelna ZP-1).

8Pritožnik mora na podlagi taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 135,00 EUR sodne takse za pritožbo.

¹ Pojme v postopku o prekršku določa 48. člen ZP-1 in ne SSKJ. Po tej določbi je kršitelj oseba, zoper katero je uveden postopek o prekršku pred prekrškovnim organom, storilec pa je splošni izraz za kršitelja, obdolženca in osebo, ki ji je bila izrečena sankcija za prekršek.
² Na narok je bil pravilno vabljen tudi storilec, vendar se naroka ni udeležil, ne da bi se opravičil.