VSC Sklep PRp 160/2019

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom sodnemu izvedencu cestnoprometne stroke odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške za ustno podajanje izvedenskega mnenja v skupnem znesku 234,11 EUR, ki jih bo izplačala finančno računovodska služba sodišča iz sredstev proračuna na transakcijski račun sodnega izvedenca, najkasneje v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, v preostalem pa je predlog za odmero nagrade in stroškov zavrnilo.

2Zoper tak sklep se pritožuje sodni izvedenec, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). Izvedenec meni, da bi mu moralo sodišče prve stopnje priznati tudi nagrado za čas podajanja izvida in mnenja za druge pol ure in priznati parkirnino v višini 0,90 EUR.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pravico do plačila za opravljeno delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača ureja Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT), ki se uporablja od 1. 1. 2019 dalje. Prvi odstavek 45. člena ZSICT določa, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do plačila za opravljeno izvedensko in cenilsko delo oziroma delo tolmača in pravico do povrnitve stroškov, ki so jih imeli v zvezi z izvedenskim in cenilskim delom oziroma delom tolmača. Četrti odstavek 45. člena ZSICT pa določa, da minister predpiše višino plačila za opravljeno delo ter povrnitev stroškov iz prvega odstavka tega člena. Ministrica za pravosodje je tako 20. 12. 2018 izdala Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/2018), ki velja od 1. 1. 2019 in se uporablja v zadevah, v katerih je bil sklep o postavitvi izvedenca izdan po 1. 1. 2019.¹ Glede povrnitve stroškov sodnega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tolmača pa 49. člen Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih določa, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku.

5Povrnitev stroškov postopka o prekršku ureja Pravilnik o stroških postopka o prekršku (Uradni list RS, št. 89/2008), ki v 2. členu določa, da se za povrnitev stroškov postopka o prekršku smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v kazenskem postopku, če ta pravilnik ne določa drugače. V 4. členu Pravilnika o povrnitvi stroškov kazenskega postopka (Uradni list RS, št. 61/1997, 68/1997 - popr., 62/2008, 38/2013) pa je določeno, da se pričam, izvedencem, tolmačem in strokovnjakom povrnejo potni stroški, stroški za hrano in prenočišče ter nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka, izvedencem, tolmačem in strokovnjakom pa se poleg stroškov iz prejšnjega odstavka odmeri nagrada za izvedensko delo oziroma tolmačenje in povrnejo stroški v zvezi z opravljenim delom. Nadalje pa 15. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov kazenskega postopka določa, da se izvedencem in strokovnjakom za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrada v skladu s tarifo za plačevanje storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev; da imajo izvedenci, strokovnjaki in tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom in da v primeru, če je izvedenec, strokovnjak ali tolmač uporabil naprave ali material svojega delodajalca, gre pravica do povrnitve dejanskih izdatkov delodajalcu.

6Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu priznalo nagrado za pripravo na podajanje zahtevnega mnenja v višini 153,00 EUR, za ustno podajanje izvedenskega mnenja pa le 38,00 EUR od priglašenih 76,00 EUR, ker po drugem odstavku 41. člena Pravilnika pripada sodnemu izvedencu za ustno podajanje mnenja za vsake začete pol ure 38,00 EUR, iz zapisnika o soočenju pa izhaja, da je ustno podajanje trajalo od 13.00 do 13.30 ure. Izvedenec v pritožbi sicer zatrjuje, da je bil na sodišču od 13.00 do 13.40 ure, vendar spisovno gradivo tega ne izkazuje, potrdilo o prisotnosti na sodišču, na katerega se sklicuje v pritožbi pa pritožbi ni priloženo (čeprav je med prilogami navedeno). Vendar je potrebno poudariti, da tudi v primeru, če se je izvedenec iz kakšnega razloga zadržal na sodišču dlje in bil v razpravni dvorani do 13.40, tega ne bi bilo mogoče šteti kot ustno podajanje izvedenskega mnenja. Če pa je v zapisniku trajanje naroka napačno zapisano, bi to moral izvedenec uveljavljati kot pripombo na zapisnik, iz katerega pa je razvidno, da ga je podpisal tudi izvedenec brez pripomb. Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje izvedencu pravilno priznalo nagrado za ustno podajanje mnenja v višini 38,00 EUR in v presežku, za nadaljnjih 38,00 EUR zahtevek zavrnilo.

7Pravilno pa je sodišče prve stopnje postopalo tudi, ko je zavrnilo priznanje priglašenega materialnega stroška za parkirnino v višini 0,90 EUR z obrazložitvijo, da izvedenec ni predložil dokazila o tem, da je dejansko plačal parkirnino in da mu je ta strošek dejansko nastal. Izvedenec v pritožbi takim ugotovitvam sodišče pritrjuje, saj tudi sam navaja, da dejansko parkirnega listka za ta dan nima in ne more imeti, ker plačuje letno dovolilnico za II. cono po subvencionirani ceni 36,00 EUR na mesec, zaradi česar je uporabil veljavni cenik pooblaščenega izvajalca ZPO, ki je objavljen na spletni povezavi.

8Ne glede na pritožbene trditve, da bi v primeru, če bi priglasil stroške za javni prevoz, dobil 2,60 EUR v obe smeri, in da bi torej stranka morala posledično plačati več, kot pa je dejansko priglasil, je potrebno poudariti, da je namen priznavanja pravice do povračila materialnih stroškov v tem, da izvedenec ni materialno prikrajšan zaradi prihoda na sodišče zaradi podajanja ustnega podajanja izvedenskega mnenja, ker je moral iz lastnega žepa nekaj plačati za to, da je lahko prišel na sodišče in podal ustno mnenje. Zato je v celoti pritrditi sodišču prve stopnje, da izvedenec ni upravičen do povračila 0,90 EUR za plačilo parkirnine, ker tudi sam navaja, da je dejansko niti ni plačal, strošek s plačevanjem letne dovolilnice za parkiranje v II. coni pa ni mogoče pripisati posamezni zadevi, saj je očitno, da to dovolilnico izvedenec uporablja neomejeno. Tako je izvedenec lahko upravičen do povračila stroškov parkirnine le v primeru, če o tem predloži dokazilo, ki izkazuje tudi dejansko plačilo.

9Enako velja tudi za stroške sestave pritožbe in plačila sodne takse, za katere izvedenec zmotno meni, da bi mu jih sodišče moralo priznati, čeprav pritožbe ni vložil po pooblaščencu. Splošni namen določb o pravici do povračila stroškov zastopanja v postopkih je, da tisti, ki je moral uveljavljati varstvo svojih pravic pred pristojnimi organi ali se braniti pred neutemeljenimi obtožbami ali zahtevki drugih, ne sme zaradi tega biti v slabšem materialnem položaju in mu mora zato tisti, ki je povzročil potrebno po uveljavljanju pravic, povrniti stroške, ki jih je imel v zvezi s tem. Med te stroške spadajo tudi stroški zastopanja po odvetniku. Do povračila stroškov zastopanja po odvetniku bi izvedenec bil upravičen le v primeru, če bi ga tudi dejansko zastopal odvetnik in bi mu dejansko nastali stroški (izdatki) v zvezi s plačilom storitev zastopanja odvetniku. Odvetnik je namreč upravičen zaračunavati svoje storitve po Odvetniški tarifi, izvedenec pa bi jih bil dolžan plačati. Če izvedenec za varstvo svojih pravic skrbi sam, in v tem smislu ″sam opravlja delo odvetnika″, ne more biti upravičen do ″plačila″ za vloge, ki jih je sam sestavil, saj v tem primeru ni materialno prikrajšan za sredstva, ki jih je moral plačati nekomu za sestavo vloge. Tako izvedenec poleg tega, da s pritožbo niti ni uspel, nikakor ne more biti upravičen do povračila stroškov po Odvetniški tarifi za pritožbo, ki jo je sestavil sam, ne glede na tudi sicer neprimerne primerjave plačila za dejansko opravljeno delo javnemu uslužbencu, ki je delal na delovnem mestu, za katerega ni imel ustrezne izobrazbe.

10Glede na navedeno, ko je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe zgoraj citiranih predpisov, ki urejajo odmero nagrade in nadomestila stroškov izvedencev, cenilcev in tolmačev, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene izmed kršitev, na katere pritožbeno sodišče v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izvedenčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

¹ 54. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih določa, da se v zadevah, v katerih je sodišče imenovalo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača pred uveljavitvijo tega pravilnika, za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15) ali Pravilnik o sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15).