VSM Sodba III Kp 24617/2020

I. Ob reševanju pritožbe zagovornice obdolženega A.M. se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o vštetju spremeni tako, da se obdolženemu v izrečeno kazen zapora všteje čas pridržanja in pripora od 22. 5. 2020 naprej.

II. Pritožba obdolženčeve zagovornice se zavrne kot neutemeljena ter v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Nagrada in potrebni izdatki postavljene zagovornice se izplačajo iz proračunskih sredstev.

1Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje s sodbo III K 24617/2020 z dne 24. 5. 2020 obdolženega A.M. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti po prvem odstavku 300. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu izreklo kazen šest mesecev zapora, v katero mu je po 56. členu KZ-1 vštelo čas pridržanja od 22. 5. 2020. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bil obdolženi oproščen vrnitve oziroma plačila stroškov tega postopka od 1. do 6. točke 92. člena ZKP, medtem ko se potrebni izdatki in nagrada postavljene zagovornice po prvem odstavku 97. člena ZKP izplačajo iz proračunskih sredstev.

2Zoper sodbo se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi odločbe o kazenski sankciji. Sodišču druge stopnje predlaga, da sodbo spremeni tako, da obdolženemu izreče pogojno obsodbo ali da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Zoper sodbo se je pritožil tudi obdolženec, vendar je bila pritožba s sklepom sodišča prve stopnje III K 24617/2020 z dne 6. 7. 2020 zavržena. Ker pa je obdolženi v pritožbi zahteval, da se ga o seji obvesti in ker se nahaja v priporu, je sodišče druge stopnje o seji pravilno obvestilo stranki in obdolženčevo zagovornico (prvi in drugi odstavek 378. člena ZKP). Seje se je udeležil zgolj obdolženec. Glede na ugotovljeno je sodišče druge stopnje sejo opravilo po četrtem odstavku 378. člena ZKP.

4Pritožbeni preizkus je pokazal naslednje:

5Čeprav se je pritožnica izrecno in izključno pritožila zgolj zoper odločbo o kazenski sankciji, po pritožbeni obrazložitvi dejansko uveljavlja še bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pravi namreč, da se sodišče prve stopnje v razlogih sodbe v zvezi z odločbo o kazenski sankciji ni izjavilo o olajševalnih okoliščinah, kot jih je obdolženec navajal. Gre za nepravilno in prekomerno uporabo sile s strani policistov, ki se jim je ravno zato uprl in bil pri tem celo poškodovan. Razen tega je zatrjeval, da si mora urediti hišo, v kateri živi in za katero nihče drug v času njegove odsotnosti ne more poskrbeti.

6Kršitev ni podana, saj po zapisniku o predobravnavnem naroku dne 24. 5. 2020, obdolženi povzetega ni navajal. To velja za del naroka, v katerem je krivdo priznal, kot za narok za izrek kazenske sankcije ter na koncu še za besedo strank, v kateri je pritožnica vztrajala pri navedeni večkratni pojasnitvi obdolžencu o pomenu priznanja, s čemer se je obdolženi strinjal ter dodatno povedal, da se s priporom ne strinja, ampak da bi želel na takojšnjo prestajanje kazni zapora. Pri takšnem stanju stvari se sodišče prve stopnje v razlogih sodbe o dejansko nezatrjevanih dejstvih ni moglo izjaviti ter je bilo pritožnico v zvezi z zgoraj prepoznano bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka zavrniti.

7Enako je sodišče druge stopnje ravnalo v zvezi z izrecno uveljavljenim izpodbojnim razlogom. Po že obrazloženem, obdolženi povzetih dejstev na predobravnavnem naroku ni navajal oziroma jih ni zatrjeval, zaradi česar jih je sedaj šteti kot nova dejstva, vendar brez da bi bilo po pritožbeni obrazložitvi znano, zakaj ta dejstva niso bila navajana že prej oziroma ravno na predobravnavnem naroku in ne, da bi bili hkrati navedeni dokazi, s katerimi bi naj bila ta dejstva dokazovana (četrti odstavek 369. člena ZKP). Predhodna pogoja za ugotovitev o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju pri odločbi o kazenski sankciji tako nista bila izpolnjena, medtem ko je bilo obdolženčevo priznanje krivde kot olajševalna okoliščina izrecno upoštevano v 6. točki obrazložitve sodbe. Drugače je pri teži dejanja, ki jo je sodišče prve stopnje kot nevarnost pravilno uvrstilo med obteževalne okoliščine. Po opisanem obdolženčevem izvršitvenem ravnanju je glede na obseg in vsebino jasno, da kaznivo dejanje ni bilo lahko in da se to mora odražati tudi pri odmerjeni kazni.

8Po preizkušeni pritožbi je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti opravilo še preizkus kršitev iz 1. in 2. točke prvega odstavka 383. člena ZKP. Kršitev iz navedene 1. točke ni zasledilo, je pa zaradi pripora, ki je bil zoper obdolženega odrejen po izrečeni sodbi, le to v odločbi o vštetju spremenilo tako, da je od sedaj v izrečeno kazen zapora vštet čas pridržanja ter naknadno še čas pripora, ki ga ob izreku sodbe ni bilo mogoče všteti. S tem je bila neizogibna kršitev kazenskega zakona iz 6. točke 372. člena ZKP odpravljena.

9Ker je bilo po zgornjem delno odločeno obdolžencu v korist, sodna taksa ni bila določena (drugi odstavek 98. člena ZKP). Za nagrado in potrebne izdatke postavljene zagovornice je bilo glede na obdolženčeve premoženjske razmere sklenjeno, da se izplačajo iz proračunskih sredstev (prvi odstavek 98. člena in prvi odstavek 97. člena ZKP).