VSL Sodba II Cpg 474/2019

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku osmih dni plačati 2.196,00 EUR s pripadki (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 389,30 EUR s pripadki (II. točka izreka). Presodilo je, da je tožeča stranka opravila storitve dogovorjene s Pogodbo za optimizacijo spletne strani z dne 4. 9. 2017 (v nadaljevanju: Pogodba) in je zato tožena stranka dolžna tožeči stranki za opravljeno delo plačati vtoževani znesek. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi presodilo tudi, da tožena stranka ni odstopila od sklenjene pogodbe.

2Proti tej sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo. Smiselno je zatrjevala pritožbene razloge po drugi in tretji točki prvega odstavka 338. člena ZPP. Zatrjevala je, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je tožeča stranka svoje obveznosti izpolnila v skladu z določilom 2. člena Pogodbe. Sodišču prve stopnje je očitala tudi, da pri odločitvi ni upoštevalo, da je od Pogodbe nepreklicno odstopila z dopisom z dne 6. 12. 2017. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pravdni stranki sta v tem primeru sklenili Pogodbo, s katero se je tožeča stranka zavezala, da bo toženi stranki svetovala, oziroma zanjo uredila vse potrebno, da bo spletno mesto doseglo najboljše uvrstitve med naravnimi rezultati na iskalniku Google.si ter da bo redno ohranjala optimizacijo spletnega mesta, tožena stranka pa se je med drugim zavezala, da bo za te storitve plačala mesečni pavšal (300,00 EUR plus DDV) in nagrado za dosežene pozicije v iskalniku. Podrobno določitev nalog v okviru optimizacije sta pravdni stranki dogovorili v 4. členu Pogodbe. Ta je določal, da bo „Izvajalec v okviru vzpostavitve optimizacije spletne strani izvedel naslednje storitve in prilagoditve spletne strani naročnika: (1) priprava matrike ključnih besed, (2) urejanje meta naslovov, meta opisov in optimiziranih naslovov, (3) urejanje obstoječe vsebine z izbranimi ključnimi besedami, (4) urejanje navigacije in notranjih povezav, (5) vzpostavitev merjenja in statistike, (6) nasveti za izboljšavo uporabniške izkušnje spletne strani.“ Pogodba je bila sklenjena za minimalno obdobje 12 mesecev (prvi in drugi odstavek 11. člena Pogodbe). Tožena stranka tožeči stranki za opravljene storitve v obdobju od februarja 2018 do avgusta 2018 ni plačala.

6V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP).¹ V postopkih v sporih majhne vrednosti se v skladu z določilom prvega odstavka 458. člena ZPP sodba sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

7Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi odločilo, da tožeča stranka ni opravila osnovne optimizacije ter da osnovna optimizacija ni bila predmet sklenjene Pogodbe. Po stališčih pravne teorije in sodne prakse je vprašanje, kakšna je bila dogovorjena vsebina pogodbe, dejansko vprašanje.² Glede na navedeno zaključka, da tožeča stranka ni opravila osnovne optimizacije ter da osnovna optimizacija ni bila predmet sklenjene Pogodbe, predstavljata ugotovitev dejanskega stanja in sta posledica opravljene dokazne ocene. Tožena stranka je zato s pritožbenim očitkom, da sta ta zaključka sodišča prve stopnje zmotna, v bistvu grajala dokazno oceno sodišča prve stopnje. Torej je dejansko uveljavljala pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki pa v skladu z določilom prvega odstavka 458. člena ZPP, kot je zgoraj že pojasnjeno, ni dovoljen. Ker torej v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Zato se pritožbeno sodišče do teh očitkov ne bo posebej opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, zakaj dopisa tožene stranke z dne 6. 12. 2017 ni možno šteti kot veljaven odstop od Pogodbe. Pojasnilo je, zakaj navedeni dopis ne predstavlja odstopa od Pogodbe po pogodbenih določilih (glej zadnji del 11. točke obrazložitve izpodbijane sodbe) in tudi zakaj niso podane predpostavke za odstop od Pogodbe iz krivdnih razlogov po 627. členu OZ (glej 12. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Razlogi sodišča prve stopnje so jasni in prepričljivi. Pritožbeno sodišče jih v celoti sprejema in jim sledi.

9Pritožbene trditve tožene stranke v zvezi z odstopom od pogodbe pa v bistvu predstavljajo le ponovitev trditev, ki jih je tožena stranka podala v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost in zakonitost sodbe in ne trditvene podlage, ki jo je kot dejstveno podlago že upoštevalo sodišče prve stopnje, tožena stranka s temi trditvami ne more uspeti. Zato se pritožbeno sodišče tudi do teh pritožbenih očitkov ne bo posebej opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

¹ Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji.
² Primerjaj dr. Lojze Ude in ostali, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2005 do 2009, str. 548 in sodbi Vrhovnega sodišča RS, II Ips 252/98, III Ips 95/2002.