VSRS Sklep II DoR 21/2017

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

1Tožnik in toženka, mati in sin, sta kot izročevalka in prevzemnik 12. 10. 1988 sklenila pogodbo z naslovom „Izročilna pogodba“ (po presoji sodišča prve in druge stopnje je šlo po vsebini za preužitkarsko pogodbo). Tožnik je na podlagi te pogodbe s tožbo zahteval izstavitev ustrezne listine za vpis solastninske pravice na nepremičninah, ki so bile predmet te pogodbe, v zemljiško knjigo. Toženka je vložila nasprotno tožbo, s katero je zahtevala razvezo „Izročilne pogodbe“ iz razloga hude nehvaležnosti in tožnikovega neizpolnjevanja obveznosti po pogodbi. Tožnik je nato razširil tožbo in s podrednim tožbenim zahtevkom za primer ugoditve nasprotni tožbi zahteval, da toženka dopusti odmero dela parc. št. 1424-58/4-0, na kateri stoji gospodarsko poslopje, in izstavi z. k. listino, na podlagi katere bo vknjižila lastninsko pravico na novo nastali parceli, ter da mu plača 120.000,00 EUR.

2Sodišče prve stopnje je pretežno ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku po tožbi in razsodilo, da je toženka dolžna tožniku izdati listino, na podlagi katere bo lahko vknjižil solastninsko pravico do 11/12 pri nepremičninah, ki so predmet „Izročilne pogodbe“, sicer bo takšno listino nadomestila sodba. Odločilo je še, da je toženka dolžna tožniku plačati pravdne stroške. Primarni tožbeni zahtevek je v preostalem minimalnem delu, t.j. da je tožnik dolžan dovoliti geodetsko odmero – parcelacijo nepremičnine parc. št. 58/4 k. o. ..., zavrnilo. Zavrnilo je tožbeni zahtevek toženke po nasprotni tožbi, naj se izročilna pogodba med njo in tožnikom z dne 12. 10. 1988 razveže.

3Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek in ugodilo nasprotnemu tožbenemu zahtevku, da se izročilna pogodba z dne 12. 10. 1988, sklenjena med tožečo stranko kot izročevalko in toženo stranko kot prevzemnikom razveže. Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločbo. Presojo o tem, da se pogodba razveže, je sodišče druge stopnje oprlo na ugotovitev, da tožnik vse od leta 2007 dalje ni izpolnjeval pogodbe in tega ne spremeni dejstvo, da je od sklenitve pogodbe minilo skoraj dvajset let in da je tožnik pogodbo do tedaj večinoma izpolnjeval. Tudi neizpolnjevanje sedaj traja že relativno dolgo dobo. Poudari, da po ustaljeni sodni praksi neizpolnjevanje prevzemnikovih obveznosti po preužitkarski pogodbi oziroma pogodbi o dosmrtnem preživljanju ni razlog za razvezo (le), če do neizpolnjevanja prihaja, ker bi preužitkar oz. preživljanec zavračal izpolnitev ali iz drugih razlogov oziroma ravnanj na strani preužitkarja oz. preživljanca. Po presoji pritožbenega sodišča je ključnega pomena, da nobeden od ugotovljenih dejavnikov, ki naj bi poleg tožnikovega lastnega ravnanja doprinesli k njegovemu neizpolnjevanju obveznosti, ne predstavlja ravnanja toženke v smeri preprečevanja ali zavračanja sprejemanja izpolnitev s strani tožnika oziroma ga ni moč pripisati toženki. Sodišče prve stopnje je celo izrecno ugotovilo, da je šlo za ravnanja tožnikovih sorojencev (zamenjava ključavnice, sorojenci tožniku vrnitve na kmetijo niso več omogočali). Ravnanja tožnikovih sorojencev ni mogoče enačiti ali pripisati toženki in česa takega tožnik tudi ni zatrjeval. Če razlogi za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti tožnika v konkretnem primeru niso bili na strani toženke, je to razlog za razvezo.

4Predlog za dopustitev revizije vlaga tožeča stranka. V zvezi z njim revizijsko sodišče uvodoma pojasnjuje, da je tožnik od 22. 1. 2015 v osebnem stečaju. Pooblastilo odvetnici za zastopanje je podpisal tožnik sam. Njegov stečajni upravitelj mag. B. B. je po elektronski pošti dne 24. 2. 2017 sodišču prve stopnje sporočil, da o predmetni zadevi ni bil seznanjen in da v izogib morebitnim zapletom sporoča, da vloženi reviziji (revizijsko sodišče predvideva, da ima v mislih predlog za dopustitev revizije, ta je bil vložen dne 18. 1. 2017) ne nasprotuje. Naproša za nadaljnje obveščanje o predmetni zadevi.

5Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, kar pomeni, da je procesno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Upravitelj postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stečajno maso (386. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Z začetkom stečajnega postopka torej pridobi stečajni upravitelj po samem zakonu vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, zato mora stečajnega dolžnika v pravdnem postopku, v katerem je predmet tožbenega zahtevka premoženje, ki vpliva na obseg stečajne mase, zastopati stečajni upravitelj, ki je njegov zakoniti zastopnik.(1) Po presoji revizijskega sodišča je predmet spora v konkretni zadevi premoženje tožnika, ki bi spadalo v njegovo stečajno maso, če bi bilo njegovemu zahtevku ugodeno.(2) Ker gre torej za premoženje, ki spada v stečajno maso, mora stečajnega dolžnika v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem zastopati stečajni upravitelj, ki je tožnikov zakoniti zastopnik. Le stečajni upravitelj lahko odvetniku podeli pooblastilo za zastopanje in tega ne more storiti tožnik sam.

6Šesti odstavek 98. člena ZPP določa, da mora sodišče med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, ni upravičen za zastopanje, razveljavi opravljena pravdna dejanja, razen če jih je stranka pozneje odobrila. Glede na dopis stečajnega upravitelja tožnika (ki je zakoniti zastopnik tožnika) je revizijsko sodišče štelo, da je stranka opravljena pravdna dejanja odobrila.

7V predlogu za dopustitev revizije tožnik navaja, da predlog vlaga zaradi poenotenja sodne prakse, in sicer po stališču Vrhovnega sodišča, ki izhaja iz vrste sodb (izrecno se sklicuje na sodbo II Ips 1047/2009 (pravilno II Ips 1047/2008) z dne 26. 5. 2011, v kateri se sodišče sklicuje še na zadevo II Ips 386/2002, II Ips 592/2005, II Ips 728/2006, II Ips 765/2006 in II Ips 131/2009), razveze pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne more zahtevati tisti pogodbenik, ki sopogodbeniku neutemeljeno odklanja ali celo preprečuje izvrševanje prevzetih obveznosti. Prav to se je po trditvah tožnika zgodilo v konkretni zadevi in je sodišče kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je pravilno ugotovljeno dejansko stanje napačno povzelo in si ga napačno tolmačilo. Dejstvo je, da je izročevalka vedela za zamenjavo ključavnice in je s tožnikovim bratom sklenila še eno izročilno pogodbo, s katero je to isto premoženje, ki je bilo predmet „Izročilne pogodbe“ s tožnikom, prenesla na tožnikovega brata, kar bi težko razumeli drugače, kot da je tožniku želela preprečiti izvrševanje izročilne pogodbe. Odločitev sodišča pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka, saj je izvedene dokaze drugostopno sodišče napačno razumelo, kršilo ustaljeno in veljavno sodno prakso ter postavilo tožečo stranko v neenakopraven položaj.

8Predlog ni utemeljen.

9Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP) in s tem tudi njen predlog za povrnitev stroškov postopka z izrednim pravnim sredstvom (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP).

----

(1) Glej VSRS sklep III Ips 124/2015 z dne 22. 11. 2016.

(2) 389. člen ZFPPIPP v prvem odstavku določa, da v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena tega zakona spadajo tudi:

1plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku,

2premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja.