VSRS Sklep XI Ips 28994/2016-59

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

A.

1Preiskovalna sodnica je v postopku prijetja in predaje na podlagi Evropskega naloga za prijetje in predajo, izdanega s strani pravosodnega organa Republike Hrvaške, št. 30 Kzd-104/2016 z dne 31. 5. 2016, s sklepom II Kpd 28994/2016 z dne 30. 11. 2016, na podlagi prvega odstavka 195.b člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim in drugim odstavkom 24. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) odredila ukrep obveznega javljanja policijski postaji, v okviru katerega se mora zahtevana oseba H. R. javljati Policijski postaji Ljubljana Moste vsak ponedeljek med 10.00 in 12.00 uro. Zunajobravnavni senat je s sklepom I Ks 28994/2016 z dne 8. 12. 2016 pritožbo obdolženkinega zagovornika zavrnil.

2Zoper pravnomočni sklep o odreditvi obveznega javljanja policijski postaji zagovornik zahtevane osebe vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev ustavnih pravic in svoboščin in 22., 25. in 29. člena Ustave Republike Slovenije ter zaradi kršitev 6. in 7. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin s protokoli. Zagovornik Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek.

B.

3Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena. Po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP se zahteva za varstvo zakonitosti sme vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Izjemo, da se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, dovoljuje četrti odstavek istega člena, ki določa, da se sme zahteva za varstvo zakonitosti v takem primeru vložiti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja pripora po vložitvi obtožnice. Kot je iz spisovnih podatkov razvidno, zahtevana oseba ni v priporu, temveč je bil zoper njo z izpodbijanim pravnomočnim sklepom odrejen ukrep obveznega javljanja policijski postaji na podlagi prvega odstavka 195.b člena ZKP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 24. člena ZSKZDČEU-1. Zoper tak sklep pa po jasni določbi četrtega odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Tudi iz določbe četrtega odstavka 195.b člena ZKP, ki glede tega ukrepa (in ukrepa prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi) napotuje na smiselno uporabo določb ZKP o priporu, ne izhaja, da bi bilo mogoče vložiti to izredno pravno sredstvo zoper odreditev (in podaljšanje) ukrepa javljanja na policijski postaji.

C.

4Vrhovno sodišče je ugotovilo, da zahteva zagovornika za varstvo zakonitosti ni dovoljena, zato jo je v skladu z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP kot nedovoljeno zavrglo.