UPRS sodba II U 110/2016

I. Tožbi se ugodi in se odločba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. 11123-1517/2015-9900-7-0763 z dne 4. 2. 2016 odpravi ter se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.
II. Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

1Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je kot prvostopenjski organ zavrnil prošnjo za izdajo delovnega dovoljenja, ki jo je vložil vlagatelj A.A. iz Srbije, kot generalni direktor družbe. Prvostopenjski organ je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da niso izpolnjeni vsi zakonski določeni pogoji za izdajo dovoljenja za delo v zvezi s prošnjo, ki je bila vložena dne 31. 8. 2015 in ki je bila dokončno dopolnjena dne 21. 12. 2015, saj vlagatelj vloge ni dopolnil z vso zahtevano dokumentacijo, in sicer dokazilom o nakupu opredmetenih osnovnih sredstev v višini 22.500,00 EUR (fotokopija računa ali druge knjigovodske listine enake dokazne vrednosti ter fotokopija dokazila o bančni transakciji, če je bil nakup opravljen v tujini, pa še overjen prevod računa ali druge knjigovodske listine in dokazilo o uvozu, npr. enotna carinska listina), zato je bil zahtevek zavrnjen na podlagi tretjega odstavka 34. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (v nadaljevanju ZZDT-1).

2Toženka je pritožbo, ki jo je vložil delodajalec B. d.o.o. iz Maribora, sedaj tožnik, zoper prvostopenjski sklep zavrnila. V obrazložitvi odločbe toženka ugotavlja, da je tožnik dne 31. 8. 2015 vložil vlogo za izdajo dovoljenja za delo za tujca A.A.. K vlogi na obrazcu ZRS-TUJ-3 so bili priloženi zahtevani dokumenti, niso pa bile priložene kopije računov, ki izkazujejo nakup opredmetenih osnovnih sredstev. Ker tudi po naknadno predloženih listinah tožnikova vloga ni bila popolna, je bil dne 21. 10. 2015 pozvan na dopolnitev, in sicer da v roku 15 dni od prejema dopisa predloži manjkajoče kopije računov. Ker se je pošiljka vrnila z oznako, da je naslovnik neznan, je prvostopenjski organ dne 28. 10. 2015 v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odredil objavo sporočila o vročanju dokumenta - zahteva za odpravo pomanjkljivosti. Po opravljenem telefonskem razgovoru s tožnikom, je prvostopenjski organ dne 18. 11. 2015 ponovno pisno pozval tožnika na odpravo pomanjkljivosti, in sicer da naj predloži kopije računov ter kopije dokazila o bančni transakciji s transakcijskega računa vlagatelja vloge. Na podlagi tega zahtevka za dopolnitev, je tožnik dne 21. 12. 2015 predložil prvostopenjskemu organu fotokopijo potrdila o vplačilu z dne 18. 12. 2015 v tujem jeziku.

3V nadaljevanju obrazložitve drugostopenjski organ ugotavlja, da je iz Poslovnega registra Slovenije (AJPES) razvidno, da je bila družba ustanovljena in vpisana 17. 8. 2015, da je bil edini družbenik družbe s 100 % poslovnim deležem tujec A.A., ki je hkrati tudi edina oseba, pooblaščena za zastopanje te družbe, in sicer kot direktor. Iz zgodovinskega izpisa iz sodnega/poslovnega registra je razvidno, da je bila dne 31. 8. 2015 vpisana sprememba družbe pogodbe/statuta ter da je bila istega dne vpisana tudi sprememba poslovnega naslova družbe, in sicer na naslovu …. Upoštevajoč določbo tretjega odstavka 34. člena ZZDT-1 ter četrtega, petega in šestega odstavka 31. člena Pravilnika o vlogah in dokazilih v zvezi z zaposlovanjem in delom tujcev ter o zaposlitvah tujcev, ki niso vezane na trg dela (v nadaljevanju Pravilnik), pritožbeni organ zaključi, da je prvostopenjski organ na podlagi prejetih dokazil pravilno izdal zavrnilno odločbo. Tožnik je k svoji vlogi na podlagi poziva na dopolnitev predložil le fotokopijo izjave oziroma potrdila o plačilu v tujem jeziku. Tožnik bi moral predložiti dokazilo o nakupu opredmetenih osnovnih sredstev v višini 22.500,00 EUR - kopije računov ter kopije dokazila o bančni transakciji s transakcijskega računa vlagatelja kot je to od njega izrecno zahteval organ prve stopnje v zahtevi za odpravo pomanjkljivosti. Pritožbeni organ še pojasnjuje, da je bil tožnik na ta pogoj opozorjen in se je z njim lahko seznanil že pred oddajo svoje vloge za izdajo dovoljenja za delo, saj so na obrazcu ZRSZ-TUJ-3 (vloga za izdajo dovoljenja za delo) pod rubriko „dovoljenje za delo tujih zastopnikov“ v drugem razdelku, tako da se pritožnik ne more sklicevati, da s tem ni bil seznanjen, da tega ni vedel in da ga na to nihče ni opozoril.

4Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na spremembo poslovnega naslova, pritožbeni organ opozarja na določbo 96. člena ZUP, po kateri stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec za vročitve, ki ga je postavila stranka v primeru spremembe svojega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma naslova, ki ga je navedel na vlogi oziroma v pooblastilu, med postopkom, o tem takoj obvesti organ, ki vodi postopek. Če tega ne stori in vročevalec kljub poizvedovanju ne more izvedeti kam se je odselil, odredi organ, ki vodi postopek, naj se vse nadaljnje vročitve v postopku za to stranko opravljajo tako, da se dokument objavi na oglasni deski tega organa in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Tožnik spremembe svojega poslovnega naslova prvostopenjskemu organu ni sporočil kot to določa ZUP, saj v upravnih spisih ni nobenega listinskega dokaza, ki bi izkazoval nasprotno in ki bi potrjeval pritožnikove navedbe, da je bil organ prve stopnje o tej spremembi seznanjen. Sprememba poslovnega naslova je sicer res razvidna iz javno dostopne evidence sodnega/poslovnega registra (AJPES), vendar je dolžnost na tožniku kot stranki postopka, da tekom upravnega postopka vsako spremembo, ki v tem času nastane in bi lahko vplivala na potek samega postopka, sam takoj sporoči organu, ki vodi postopek in ne nasprotno.

5V zvezi s tožnikovim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje pritožbeni organ pojasnjuje, da je vrnitev v prejšnje stanje opredeljena v 103. členu ZUP. Na podlagi pregleda celotne razpoložljive spisovne dokumentacije ter glede na dejstvo, da je tožniku bila dana možnost za dopolnitev njegove nepopolne vloge, organ druge stopnje ugotavlja, da niso podani upravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je organ prve stopnje pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje, v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev pravil upravnega postopka in tudi materialni predpis je bil pravilno uporabljen, zato je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pritožba stranke pa neutemeljena.

6Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu. V tožbi poudarja, da ne prvostopenjski in tudi ne pritožbeni organ nista odločila o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je tožnik podal hkrati s pritožbo. Toženka o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni odločila v izreku, je pa v okviru obrazložitve kot stvarno nepristojen organ pojasnjevala institut vrnitve v prejšnje stanje, kar predstavlja kršitev določb ZUP. S tem sta bila kršena 22. in 25. člen Ustave Republike Slovenije, ker tožniku ni bila dana možnost učinkovitega pravnega sredstva. Tožniku v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ni bila dana možnost izjave. Prvostopenjski organ je izpodbijano odločbo z dne 4. 2. 2016 vročil družbi na naslovu …, v okviru dokaznega postopka in tekom upravnega postopka pa tožnice na navedeni naslov ni pozival. Ne glede na to, da o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni bilo odločeno, pa tožnik poudarja, da so na podlagi listinskih dokazov, ki se nahajajo v upravnem spisu izpolnjeni vsi pogoji iz 3. odstavka 34. člena ZZDT-1. Sklepno tožnik predlaga, da se odločba toženke in izpodbijana odločba odpravita v celoti, ter prošnji za izdajo delovnega dovoljenja za delo A.A. ugodi in se izda delovno dovoljenje za čas 5 let oziroma dokler bo izpolnjeval v skladu z zakonom zahtevane pogoje ter da se toženki naloži plačilo stroškov postopka.

7Toženka je sodišču posredovala upravne spise, v odgovoru na tožbo pa vztraja pri svoji odločitvi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8Tožba je utemeljena.

9V obravnavanem primeru je sporno postopanje organa in njegova odločitev v zvezi z izdajo dovoljenja za delo. Iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnih spisov je razvidno, da je prvostopenjski organ zavrnil zahtevo za izdajo dovoljenja za delo za A.A., ker niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 34. člena ZZDT-1, to je da tožnik ni izkazal investicije v Sloveniji za zagon družbe, saj vlagatelj vloge ni dopolnil z vso zahtevano dokumentacijo, in sicer dokazilom o nakupu opredmetenih osnovnih sredstev v višini 22.500 EUR (fotokopija računa ali druge knjigovodske listine enake dokazne vrednosti ter fotokopija dokazila o bančni transakciji; če je bil nakup opravljen v tujini, pa še overjen prevod računa ali druge knjigovodske listine in dokazila o uvozu, npr. enotna carinska listina).

10Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo ter hkrati predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V pritožbi je navedel, da ne glede na zmoto upravnega organa v zvezi s pošiljanjem oziroma pozivanjem predlagatelja na naslov … (namesto pravilno …) in ne glede na dejstvo, da upravni organ prve stopnje ni izdal sklepa s katerim bi procesno odločil o dopolnitvi vloge, v kateri bi štel zakaj je treba posamezne listine predložiti, opredelil ustrezne materialne podlage za takšen sklep itd., je skupaj s pritožbo vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, s katerim se dostavljajo tudi dodatne listine, ki utemeljujejo podan predlog hkrati z vloženo pritožbo.

11Prvostopenjski organ o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni odločil, toženka pa je z drugo stopnjo odločbo zgolj v obrazložitvi citirala določbo 103. člena ZUP, ki določa kdaj lahko stranka, ki je iz opravičenih vzrokov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Po določbi 106. člena ZUP se predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje, ki tudi odloči o tem predlogu. Pristojni organ za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje bi bil torej prvostopni organ, pri katerem je bil obravnavani predlog tudi vložen (razvidno iz dohodne štampiljke na vlogi) in le-ta bi moral najprej s sklepom odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, šele nato pa upoštevajoč rezultat odločitve o tem predlogu bi ali poslal pritožbo v reševanje na drugostopenjski organ ali pa bi o njej odločil sam, če bi bili za to podani pogoji po ZUP. Ker pa tega ni storil, predložitev listin, ki bi izkazovali izpolnjevanje pogojev iz 34. člena ZZDT-1, pa bi lahko vplivali na odločitev v upravnem postopku, je s tem kršil določbe upravnega postopka, ta kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, zaradi česar je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek v katerem bo moral prvostopenjski organ najprej odločiti o tožnikovem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče se pa ob že ugotovljeni kršitvi postopka, ki je bila zadosten razlog za odpravo upravnega akta, ni spuščalo v presojo ostalih tožnikovih ugovorov, jih bo pa moral zato v ponovnem postopku pri odločanju presoditi upravni organ.

12Sodišče še pripominja, da ni sledilo predlogu tožnika za odpravo (tudi) drugostopenjske odločbe (poleg prvostopenjske odločbe), saj drugostopenjska odločba zaradi odprave prvostopenjske odločbe nima več pravnega učinka, takšen način odločitve sodišča pa je skladen tudi z določbo 2. člena ZUS-1. Sodišče tudi ni sledilo predlogu tožnika, da samo odloči o stvari, saj zato niso bili izpolnjeni pogoji iz 65. člena ZUS-1.

13Sodišče je zahtevku tožnika za povrnitev stroškov postopka ugodilo na podlagi določbe 3. odstavka 25. člena ZUS-1 in na tej podlagi izdanemu Pravilniku o povrniti stroškov tožniku v upravnem sporu.