VSL sklep I Cpg 128/2017

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za člane nadzornega sveta N. d.o.o., imenovalo A. A., B. B. in C. C.

2Zoper sklep so se pritožili nasprotni udeleženec in udeleženca D. D. in E. E. Nasprotni udeleženec navaja, da mu predlog predlagateljev ni bil vročen pred odločitvijo sodišča prve stopnje, zato najprej uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Smiselno enako zatrjujeta tudi udeleženca D. D. in E. E., ki navajata, da nasprotnemu udeležencu predlog ni bil vročen, vročen pa ni bil tudi njima, čeprav sta večinska družbenika in bi morala biti v postopku udeležena. Ostalih pritožbenih navedb višje sodišče ni povzemalo zaradi sprejete odločitve.

3Predlagatelja in nasprotni udeleženec sta odgovorila na pritožbi. Predlatetelj je predlagal zavrnitev obeh pritožb, nasprotni udeleženec pa, da sodišče pritožbama ugodi. Predlagatelj v bistvenem v odgovoru nasprotuje, da bi bila podana zatrjevana absolutno bistvena kršitev pravil postopka.

4Pritožbe so utemeljene.

5Predlog za imenovanje (treh) članov nadzornega sveta sta vložila družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, ki imata 13,60 % in 8,72 % poslovni delež. Navedla sta, da ima družba nadzorni svet, članom pa mandat preneha 21. 12. 2016 (dva dni po vložitvi predloga). Nadalje sta navedla, da je po Družbeni pogodbi (tretja alineja 30. člena) in Poslovniku (tretja alineja 11. člena) nadzorni svet pristojen za imenovanje direktorja družbe, ki mu mandat poteče 1. 1. 2017. Ker družba ne bo imela nadzornega sveta, skupščina pa zaradi nesoglasja družbenikov gotovo ne bo dosegla sporazuma o imenovanju članov nadzornega sveta, družba ne bo mogla imenovati direktorja, to pa bo močno ogrozilo poslovanje družbe. Predlagata, da sodišče imenuje tri člane nadzornega svet (poleg njiju še F. F.).

6Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo predlogu in imenovalo člane nadzornega sveta nasprotnega udeleženca, ki je družba z omejeno odgovornostjo (256. člen Zakona o gospodarskih družbah; ZGD-1).

7Predlog ni bil vročen nasprotnemu udeležencu, pa tudi ne udeležencema, ki sta družbenika nasprotnega udeleženca, pri tem pa sprejeta odločitev posega v njun pravni interes. Pritožnika-družbenika navajata, da sta po velikosti poslovnega deleža največja družbenika nasprotnega udeleženca (34,06 % in 27,30 %).

8Predlagatelj v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je odločalo, ne da bi predlog vročilo nasprotnemu udeležencu. To utemeljuje z racionalnostjo postopka, saj se je z imenovanjem nadzornega sveta mudilo, ker mu je potekel mandat. Sicer pa ta (vročitev) na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati, saj je odločitev sodišča bila odvisna le od presoje okoliščin, ki jih za sodno imenovanje članov nadzornega sveta določa 256. člen ZGD-1. Nadalje še navaja, da sodišče v nujnih primerih lahko odloča takoj, kontradiktornost pa zagotovi kasneje (primeroma navaja postopek zavarovanja terjatve z začasno odredbo, kjer sodišče o predlogu odloči, ne da bi ga vročalo dolžniku), konkretno je bilo temu zadoščeno s pritožbo.

9Prvi odstavek 52. člena ZGD-1 določa, da se za odločanje o zadevah iz 50. člena tega zakona uporablja zakon, ki ureja nepravdni postopek, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno. Tudi v postopku, kot je predmetni, sodišče mora dati udeležencem pravnega razmerja, ki se v tem postopku ureja, možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka (prvi odstavek 4. člena Zakona o nepravdnem postopku; ZNP), saj sme sodišče odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi, če zakon tako določa (drugi odstavek 4. člena ZNP). Ker taka izjema za predlog, ki je predmet tega postopka, v ZGD-1 ni določena, je treba pri obravnavanju predloga načelo kontradiktornosti upoštevati. Sodišče prve stopnje mora predlog vročiti nasprotnemu udeležencu in mu omogočiti ustrezen rok za odgovor. Tako stališče je zavzeto celo v zadevah iz drugega odstavka 52. člena ZGD-1, po katerem mora sodišče o nekaterih predlogih iz 50. člena tega zakona (med temi ni predlog iz tega postopka) odločiti v petih dneh od prejema predloga. Le tako se zagotavlja pravica do enakih možnosti udeležencev oziroma njihova komplementarnost.(1)

10Kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je absolutno bistvena kršitev pravil postopka, zato ni pravilno stališče predlagatelja v odgovoru na pritožbi, da je bila odločitev odvisna le od okoliščin iz 256. člena ZGD-1, zato stališča nasprotnega udeleženca nimajo prav nobenega vpliva. Ta kršitev ni relativno bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Tudi ni utemeljeno primerjanje s postopkom zavarovanja terjatve z začasno odredbo. Tisti postopek je urejen drugače. Ureja ga Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki izrecno določa, da ima dolžnik na voljo ugovor zoper sklep o zavarovanju (primerjaj 239. in 53. člena ZIZ). Takega postopka za obravnavani predlog ne določata ne ZGD-1 ne ZNP. Ustavno sodišče pa je že reklo (glej Up 321/96 z dne 15. 1. 1997, št. Up-419/10 z dne 2. 12. 2010), da tako izjemo (da sodišče odloči o upnikovem predlogu, ne da bi dalo dolžniku možnost izjaviti se) dopušča smisel začasne odredbe (potreba po zagotovitvi učinkovitosti začasne odredbe - presenečenje dolžnika, da ne pride do odtujitve premoženja), kar za ta nepravdni postopek ne more veljati. Prav tako iz citirane ustavne odločbe izhaja, da je treba kontradiktornost vzpostaviti v vseh postopkih in v vseh fazah postopka, torej že v postopku pred sodiščem prve stopnje in ne šele pred pritožbenim sodiščem.

11Ker predlog nasprotnemu udeležencu ni bil vročen, je podana absolutno bistvena kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP. V postopek tudi niso bili pritegnjeni udeleženci-pritožnika (družbenika), ki jim zakon priznava pravico zahtevati sodno imenovanje,(2) v tem primeru nadzornega sveta (primerjaj 274. člen ZGD-1 v zvezi z 514. in četrtim odstavkom 515. člena ZGD-1(3)), in je tudi v tem delu podana absolutno bistvena kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. S tem je višje sodišče odgovorilo tudi na tisti del odgovornih navedb, v katerih se predlagatelj sprašuje, od kod pritožniku ideja, da bi moralo sodišče o postopku obvestiti preostala dva družbenika.

12Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje odpravi procesno kršitev in ponovno odloča, upoštevajoč vloge vseh udeležencev.

13Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Primerjaj sodno prakso: VSL v sklepih I Cpg 676/2015 z dne 9. 6. 2015, I Cpg 1712/2013 z dne 4. 2. 2014; in pravno teorijo: Simon Žgavec, Posebna in izredna revizija v skladu z ZGD-1, Pravna praksa, 2012, številka 41-42.

Op. št. (2): Primerjaj dr. Nina Plavšak, Sodno uveljavljanje zahtevkov delničarjev in družbenikov, Podjetje in delo, 1996, številka 5-6.

Op. št. (3): Prvi odstavek 274. člena ZGD-1 določa: Člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, voli skupščina. 514. člen ZGD-1 določa: Če je v družbeni pogodbi določeno, da ima družba nadzorni svet, se zanj smiselno uporabljajo določbe o nadzornem svetu v delniški družbi, če družbena pogodba ne določa drugače. Četrti odstavek 515. člena ZGD-1 določa: Če ima družba nadzorni svet, poslovodjo imenuje in odpokliče ta svet.