VSL sklep IV Cp 858/2017

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1S sodno poravnavo P 520/2012-IV z dne 14. 1. 2013 so bile m. hčere C. C., roj. 2003, B. B., roj. 2005 in C. C., roj. 2010 zaupane v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki. Določeni so bili stiki predlagatelja s hčerami in sicer vsako sredo od 16.15 do 18.30 in vsak drug vikend ob sobotah in ob nedeljah ter vsak prvi teden v mesecu juliju in prvi teden v mesecu avgustu.

2Predlagatelj je vložil predlog, v katerem zatrjuje, da je nasprotna udeleženka otrokom lagala in jih zavajala, da se predlagatelj izogiba stikom z otroki in da ne opravlja roditeljskih dolžnosti, zato v predlogu predlaga stike pod nadzorom v prostorih CSD X. v prisotnosti socialnega delavca in sicer enkrat do dvakrat na mesec v času od ponedeljka do petka.

3Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom stike predlagatelja z mld. hčerami, kot so bili določeni z odločbo sodišča prve stopnje P 520/2012-IV z dne 14. 1. 2013 spremenilo tako, da od dneva izdaje tega sklepa potekajo vsako sredo, ko predlagatelj pride po hčere ob 16.00 na njihov dom in stiki potekajo do 19.00, ko predlagatelj pripelje hčere nazaj na njihov dom. Tako določeni stiki s hčerama A. in B. B. potekajo izključno na njuno željo in pobudo, o čemer bosta hčeri pravočasno obvestili predlagatelja. Stiki predlagatelja s hčerami potekajo tudi preko elektronske pošte, običajne pošte in telefona. Drugačen predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo.

4Predlagatelj vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu za spremembo stikov ugodi tako kot je predlagal predlagatelj, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, pri čemer se tudi ni opredelilo do trditev predlagatelja, da je vzrok za neizvajanje stikov v ravnanju nasprotne udeleženke, ker je hčeram preprečevala stike s predlagateljem in jih „ščuvala“ proti njemu. Iz poročila CSD izhaja, da je bilo več stikov, ko so se stiki izvajali pod nadzorom CSD, kot v preteklem obdobju, ko so se stiki izvajali brez nadzora CSD. Iz mnenja CSD izhaja, da je predlagatelj na vse stike prišel, da je deloval primerno in zrelo, v pogovorih je znal postavljati meje in je pokazal zanimanje za vsakodnevno življenje otrok. S starejšima hčerama ima predlagatelj skrhan odnos, kar pa ne pomeni, če bi se stiki nekajkrat na mesec izvajali pod nadzorom CSD, da to ne bi bilo v njuno korist. Stika s hčerama predlagatelj ne more vzpostaviti, če se stiki ne izvajajo pod nadzorom, kar pomeni, da je predlagatelju nezakonito poseženo v pravico starša do stikov z otroki, kar posega tudi v pravico otrok do stikov z očetom. Sodišče se ni opredelilo do zatrjevane indoktrinacije nasprotne udeleženke do otrok v povezavi z izvrševanjem stikov s predlagateljem. Stiki pod nadzorom CSD so bili uspešni, nadaljevanje takšnih stikov pa bi omogočilo starejšima hčerama, da sčasoma in s pomočjo strokovnih sodelavk na CSD sprejmeta predlagatelja in bi se tako stiki lahko redno izvrševali. Sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, ker bi moralo v postopku postaviti izvedenca ustrezne stroke, ki bi potrdil navedbe predlagatelja. S tem, ko sodišče ni postavilo izvedenca, ni bilo odločeno o najboljših koristih otrok.

5Pritožba je utemeljena.

6V postopkih v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne glede na določbo 286. člena ZPP in v pritožbi ne glede na določbo 337. člena ZPP (414. člen ZPP). Na podlagi prvega odstavka 408. člena ZPP mora v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki v vseh fazah postopka sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagatelj šele v pritožbi predlagal, da se postavi izvedenec psihološke stroke, zato gre za pritožbeno novoto, ki pa je na podlagi 414. člena ZPP dovoljena, ker gre za izvedbo dokaza, ki je potreben, da se bo s stopnjo prepričanja lahko ugotovilo, kakšni stiki predlagatelja posebej s starejšima hčerama so v njuno korist. Le na ta način bo mogoče ugotoviti vsa materialnopravna relevantna dejstva in sprejeti odločitev ob upoštevanju 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

7Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi oprlo na mnenje CSD, ki je predlagal stike na način, kot jih je določilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ob tem, da je tudi predlagatelj pred sodiščem in CSD zatrjeval, da je treba spoštovati želje A. in B. Oporo v takšni odločitvi je sodišče prve stopnje imelo tudi v izpovedbi nasprotne udeleženke, ki je zatrjevala, da ne nasprotuje stikom, da jih ne preprečuje in da do stikov ne prihaja izključno iz razlogov, ki so na strani predlagatelja, med katere izpostavlja njegove službene obveznosti. Treba je tudi upoštevati, da je predlagatelj vložil predlog za razveljavitev priznanja očetovstva, da je na zaslišanju zelo neprepričljivo odgovoril na vprašanje, zakaj ni imel stikov z otroki(1) in da je bilo ugotovljeno, da na elektronsko pošto otrok ni odgovarjal, saj je neresnično zatrjeval, da je čakal na odločitev sodišča, čeprav so mu otroci sporočila poslali 15. 4. 2015, predlagatelj pa je predlog vložil 6. 11. 2015. Navedene okoliščine ustvarjajo tudi pri pritožbenemu sodišču močan dvom v pristno željo predlagatelja do stikov. Po vendar so bile v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljene tudi številne pozitivne okoliščine na strani predlagatelja, zaradi katerih je zaradi varstva koristi otrok potrebno, da se z izvedenskim mnenjem ugotovijo odločilna dodatna dejstva, na katerih bo mogoče s stopnjo prepričanja ugotoviti, kakšni stiki so v korist otrok.

8Sodišče prve stopnje v sodbi na podlagi mnenja CSD ugotavlja, da se je predlagatelj stikov, ki jih je sodišče prve stopnje določilo z začasno odredbo, redno udeleževal, njegov odnos do otrok je bil v teh uvajalnih stikih ustrezen, saj je deloval v kontaktih z otroki primerno, vzgojno in ustrezno zaskrbljeno. Preseneča posebej ravnanje predlagatelja v situacijah, na katere opozarja tudi sodišče prve stopnje v sklepu, ko je bil s strani A. in B. zavrnjen zaradi preteklih dogodkov, je deloval primerno, zrelo in na provokacije ni odgovarjal oziroma je nanje odgovarjal odraslo, v pogovorih pa je znal postavljati mejo in je deloval vzgojno in zaskrbljeno. Prav zaradi teh okoliščin je treba v postopku s pomočjo izvedenca oceniti dejstva, ki so bila že predstavljena in dajejo različne odgovore na vprašanje, ali so z odločitvijo sodišča prve stopnje varovane koristi otrok. Pregled sodne prakse pokaže, da se v izvedenskih mnenjih poudarja vloga (obeh) staršev v osebnostnem razvoju otrok. Stiki otrok s staršem, kateremu otroci niso dodeljeni v varstvo in vzgojo, so pomemben dejavnik v otrokovem razvoju, saj prav stiki, dajejo večjo možnost, da otroci postopno ponotranjijo prepričanje, da so vredni posamezniki, kar pa je jedro samospoštovanja in pomembna predpostavka otrokovega osebnostnega razvoja.

9Nobenega dvoma ni, da A. in B. trenutno izražata voljo, s katero odklanjata stike s predlagateljem. Pred CSD sta zatrjevali, da sta na stike prišli pod prisilo in da ne želita stikov. Pa vendar v postopku manjkajo strokovni argumenti in strokovne analize o vzrokih za takšno izraženo voljo, predvsem pa, ali je ta njuna volja pristna in pomembneje, ali ni z odločitvijo sodišča prve stopnje, glede na njuno starost in okoliščine konkretnega primera, otrokoma naložilo pretežko breme odločanja o stikih, predvsem pa, ali takšna odločitev resnično pomeni, da je na ta način najbolje poskrbljeno za njune koristi in uspešen osebnostni razvoj. V postopku niso bile ugotovljene druge (alternativne) možnosti, na kakšen način znova vzpostaviti stike predlagatelja s starejšima hčerama. Predvsem pa izražene volje otroka ni mogoče vedno enačiti z otrokovimi koristmi, čeprav ima izraženo mnenje otroka vedno pomembno težo in s tem dokazno vrednost.

10Trenutne razmere dopuščajo napoved, da A. in B. stikov s predlagateljem ne bosta izvajali, kar pa lahko ni v njuno korist, še posebej iz razloga, ker ni težav v stikih predlagatelja z najmlajšo hčerko C. Predlagatelj tudi opozarja na možnost indoktrinacije s strani nasprotne udeleženke,(2) seveda pa je treba tudi celovito oceniti (pozitivna in negativna ter morebitna zavajajoča) ravnanja predlagatelja. V novem postopku je zato treba z metodami in tehnikami klinične psihologije pridobiti objektivne in relevantne podatke o psiholoških značilnostih udeležencev in otrok, o njihovih medsebojnih odnosih, s poudarkom na oceni psiholoških, razvojnih, socialnih in psihosocialnih potreb otrok, v okviru katerih naj izvedenec oceni tudi verodostojnost izražene volje A. in B., posledično pa naj predstavi najprimernejši obseg in način stikov predlagatelja z otroki.

11Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

12Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Glej izpoved predlagatelja na naroku 10. 3. 2016; str. 30 sodnega spisa.

Op. št. (2): Iz UZ CSD z dne 5. 5. 2016 (str. 44 sodnega spisa) izhaja da je C. na hodniku CSD dejala, da je mamica rekla, da bo predlagatelja ubila.