VSL sklep II Ip 4579/2014

I. Pritožba dolžnika zoper II. in III. točko izreka se zavrne in sklep v tem delu potrdi.

II. Pritožbi dolžnika zoper IV. točko izreka se ugodi in se sklep v tem delu spremeni tako, da upnica sama krije svoje stroške odgovora na ugovor.

III. Stranki vsaka sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi In 94//2014 z dne 24. 9. 2014 razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo in izvršbo ustavilo za razliko med zahtevanim zneskom 196,12 EUR za mesec november 2013 in zneskom 172,12 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega preživninskega zneska od 11. 11. 2013 do 3. 12. 2013 ter za razliko med zahtevanim zneskom 196,12 EUR za mesec januar 2014 in zneskom 157,80 EUR in za zakonske zamudne obresti od preživninskega zneska za mesec januar 2014 od 11. 1. 2014 do 18. 2. 2014 (I. točka izreka). V preostalem delu je ugovor zavrnilo in sklep o izvršbi ohranilo nespremenjen (II. točka izreka). Sklenilo je, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovora (III. točka izreka), upnici pa je dolžan v 8 dneh povrniti njene potrebne stroške za odgovor na ugovor v znesku 92,23 EUR s pripadki (IV. točka izreka). V presežku je stroškovni predlog upnice zavrnilo (V. točka izreka).

2Zoper sklep se, po pooblaščencu, iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, pravočasno pritožuje dolžnik, ki sklep izpodbija v II., III. in IV. točki izreka. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3Upnica v odgovoru na pritožbo dolžnika predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Opozarja še, da iz pritožbe dolžnika izhaja, da ga pooblaščenec zastopa pro bono, kar pomeni brezplačno, torej dolžnik s pritožbo ni imel stroškov in tudi ne more zahtevati njihovega povračila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Višje sodišče je sklep preizkusilo v izpodbijanem delu, to je v II., III. in IV. točki izreka, v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)).

6Izvršilni naslov za izterjavo preživninske obveznosti predstavlja sodna poravnava, pravnomočna sodna odločba, izvršljiv notarski zapis o preživnini (130., 130.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR) ali dogovor sklenjen pred centrom za socialno delo - CSD (130. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-C)), skupaj z obvestilom CSD o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine (tretji odstavek 132.a člena ZZZDR). V konkretnem primeru je upnica v predlogu za izvršbo kot izvršilni naslov označila pravnomočno in izvršljivo sodbo Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. P 165/96 z dne 15. 12. 1998, k predlogu pa poleg te sodbe priložila tudi popravna sklepa z opr. št. P 165/96 z dne 1. 3. 1999 in 6. 9. 2000, obvestilo CSD o uskladitvi preživnine za čas od 1. 4. 2013 dalje in potrdilo o šolanju. Ob navedenem je neutemeljeni pritožbeni očitek, da je zgolj zaradi tega, ker upnica v samem predlogu ni izrecno poleg sodbe kot izvršilni naslov navedla tudi obeh popravnih sklepov, le-ta pomanjkljiv. Zadostuje namreč, da je upnica popravna sklepa k izvršilnemu predlogu priložila. Ker pa k predlogu ni priložila tudi obvestila CSD o uskladitvi preživnine za čas od 1. 4. 2014 dalje, zahteva pa tudi plačilo preživninskih terjatev za to obdobje, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil tak predlog formalno nepopoln. Ker tega ni storilo že pred izdajo sklepa o izvršbi in ga je upnici vrnilo v popravo oziroma dopolnitev s predložitvijo manjkajočega obvestila šele v ugovornem postopku, je postopalo v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP (ta se v postopku izvršbe na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja), po kateri sodišče nepopolno vlogo najprej vrne v popravo, zavrže pa šele, če je vložnik ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje predlog upnice za izvršbo kot nepopoln takoj, brez pozivanja, zavreči.

7Neutemeljena je tudi pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o ugovornih stroških dolžnika. Četudi je dolžnik s svojim ugovorom delno uspel, njegov uspeh (65,00 EUR od terjanih 2.354,64 EUR) predstavlja tako majhen uspeh (2,76%), da je sodišče prve stopnje v skladu z določbo tretjega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po kateri lahko sodišče odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki sta jih imela nasprotna stranka in njen intervenient, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški, pravilno sklenilo, da stroške ugovora krije sam.

8Utemeljeno pa pritožba opozarja, da za postopek niso bili potrebni stroški upničinega odgovora na ugovor, saj ta v njem ni zatrjevala ničesar takega, zaradi česar bi bil njen ugovor potreben, ker bi jo sicer doletele posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ in bi bila odločitev sodišča prve stopnje tudi brez odgovora upnice enaka. V njem je upnica priznala trditve dolžnika iz ugovora o dveh delnih plačilih, kar za postopek ni bilo potrebno, saj bi se ob izostanku njenega odgovora te trditve štele za priznane tudi sicer (prvi odstavek 58. člena ZIZ). Poleg tega je podala še svoje materialnopravno naziranje, da navedba dolžnika, da naj bi bil izvršilni naslov pomanjkljiv, ne da bi ga kakorkoli prerekal, ne pomeni utemeljene ugovorne navedbe. Ker materialno pravo sodišče samo pozna, njen odgovor tudi v tem delu ni bil potreben. In ker njen odgovor ni bil potreben, ni mogoče šteti za potrebne stroške, ki so z njim nastali (prvi odstavek 155. čelna ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Pritožbi dolžnika je zato višje sodišče glede stroškov upničinega odgovora na ugovor dolžnika ugodilo in sklep v IV. točki izreka spremenilo tako, da jih upnica krije sama (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem pa pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zato jo je višje sodišče zavrnilo in sklep v izpodbijani II. in III. točki potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Ker je dolžnik s pritožbo uspel le v sorazmerno majhnem delu svojega zahtevka (glede 92,23 EUR, izpodbijal pa je zahtevek za 2.292,32 EUR + 92,23 EUR (2.384,55 EUR) in njegov uspeh v pritožbenem postopku znaša 3,86 %), pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški (ti, kot opozarja upnica, tudi sicer niso nastali, če dolžnika pooblaščenec zastopa pro bono, plačila sodnih taks pa je dolžnik oproščen), jih krije sam (prvi odstavek 165. člena ZPP in tretji odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ki za postopek ni bil potreben (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).