130. člen ZZZDR-UPB1

Z vidika pravic staršev bi bilo najprimerneje, da za otroka vselej skrbijo in izvršujejo svoje pravice skupaj, tudi če živijo ločeno. Te pravice se lahko omejijo samo iz razlogov, ki jih narekuje otrokova korist. Z vidika otrokove koristi pa velja kot izhodišče, da varstvo in vzgoja potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev še vedno vzpostavljena. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da otrokova starša nista zmožna takšne stopnje dogovarjanja, da bi sodišče lahko ugodilo očetovemu predlogu za skupno starševstvo, saj na naroku za glavno obravnavo kljub poskusom nista bila sposobna doseči sporazumne rešitve, ne zadošča za zavrnitev možnosti določitve skupnega varstva in vzgoje. Izpodbijani sklep ne vsebuje nikakršnih razlogov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da so preživninske zmožnosti predlagateljice slabše. Določitev preživnine je odvisna od preživninskih zmožnosti preživninskih zavezancev in ne od njunega trenutnega premoženjskega stanja. Pri presoji zmožnosti udeležencev imata oba enako izhodišče: oba sta mlada, očitno delazmožna in z enako stopnjo izobrazbe. Vsak od njiju ima tudi breme preživljanja še enega otroka iz življenjske skupnosti z d

Ker sta se starša že sporazumela o varstvu in vzgoji otroka, stikih in preživnini, zaradi česar sta tudi predlagala, da sodišče v nepravdnem postopku o tem izda sklep, ni zakonske podlage, da bi morala predlagatelja k sporazumu predložiti dokazilo o svetovalnem razgovoru.

Pravica do uporabe svojega jezika v postopku ni absolutna, omejena je z zakonom. Velja za ustna dejanja, ne pa tudi za pisne vloge in za pisno komuniciranje sodišča s strankami in drugimi udeleženci. Preživnina ni določena že s tem, da nad mladoletnim otrokom oba starša izvršujeta skupno vzgojo in varstvo. Obveznost plačila preživnine za mladoletnega otroka ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in lastnimi potrebami. Porazdelitev preživninskega bremena v višini 45 % na tožnico in 55 % na toženca je glede na okoliščine primera ustrezna. Vsakodnevno delo v zvezi z mladoletno hčerko, skrb, opravila, nega in vzgoja so na tožnici. Takšne obremenitve toženec nima, saj so stiki glede na sodno poravnavo določeni v trajanju en teden na mesec. Tožnica ima zaradi tega manj možnosti, da si poišče dodatno delo in zaslužek, medtem ko je toženčeva pridobitna zmožnost bistveno boljša.

Vsebinska obravnava sporazuma staršev pred sodiščem je usmerjena zgolj v ugotavljanje koristi otrok. Zato pritožbeno zavzemanje predlagatelja za znižanje njegove preživninske obveznosti, kar je samo v njegovem interesu in ne tudi v interesu otrok, ne predstavlja upoštevnega pritožbenega razloga.

Ob procesnih dejstvih, (a) da je mati vložila tožbo zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo, določitve stikov in zvišanja preživnine, (b) da je bil na zadnjem naroku za glavno obravnavo glede varstva, vzgoje in oskrbe ter glede stikov, sklenjen sporazum, je zavrnitev zahtevka za zvišanje preživnine, češ da tožnica (mati) ni procesno aktivno legitimirana, materialnopravno napačno.

Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Šele kot in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistvene spremenile, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine. Samo po sebi umevno je, da je ta test mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi po 132. členu ZZZD. Dejstvo, da je preživnina prvotno določena s sporazumom staršev, ni ovira za opisano primerjavo. Sodišče v takem primeru presoja dejstva, zajeta s časovnimi mejami pravnomočnosti sklepa, ki je bil izdan v nepravdnem postopku. Dogovor o dodelitvi otroka enemu od staršev in plačevanju preživnine drugega od staršev ne more imeti pravne veljave, če družinska skupnost staršev in otrok dejansko ni razpadla. Tak navidezen dogovor tudi ne more predstavljati osnove za primerjavo tedanjih in sedanjih pravnorelevantnih okoliščin, ki so bistvene v postopku odločanja za spremembo preživnine po 132. členu ZZZDR.

Izhajajoč iz navedene materialnopravne določbe (zvišanje oziroma znižanje preživnine sodišče obravnava le na zahtevo upravičenca) ter določbe prvega odstavka 3. člena ZPP, ni razloga, da stranke pri zahtevkih na zvišanje oziroma znižanje preživnine na podlagi določbe 132. člena ZZZDR ne bi smele prosto razpolagati.

Predlagana delegacija je smotrna, zlasti glede na naravo zadeve - postopek za izdajo sklepa o sporazumu glede varstva in vzgoje mladoletnih hčerk predlagateljev, plačevanja preživnine zanju in ureditve stikov.

Zgolj zato, ker upnica v predlogu za izvršbo poleg sodbe kot izvršilni naslov ni izrecno navedla tudi obeh popravnih sklepov, predlog za izvršbo ni pomanjkljiv, saj je upnica k predlogu za izvršbo ta dva popravna sklepa priložila. Ker pa upnica k predlogu za izvršbo ni priložila tudi obvestila CSD o uskladitvi preživnine za določeno obdobje, zahteva pa tudi plačilo preživninskih terjatev za to obdobje, je bil njen predlog za izvršbo formalno nepopoln. Za izvršilni postopek niso bili potrebni stroški upničinega odgovora na ugovor, saj ta v njem ni zatrjevala ničesar takega, zaradi česar bi bil njen ugovor potreben, ker bi jo sicer doletele posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ in bi bila odločitev sodišča prve stopnje tudi brez odgovora upnice enaka. V odgovoru na ugovor je namreč upnica priznala določene ugovorne trditve dolžnika, poleg tega pa je podala še svoje materialnopravno naziranje.

Otroški dodatek ni več denarna pomoč otroka, ampak je ta prejemek namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi, zaradi česar se pri določitvi preživninske obveznosti staršev ne upošteva.

Z upoštevanjem prepozne pritožbe predlagateljice pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, niso prizadete. Obravnavanje pritožbe je v korist obeh predlagateljev, ki želita urediti skrb za skupna otroka po razpadu izvenzakonske skupnosti, predvsem pa njunih otrok, na interese katerih mora sodišče še posebej paziti. O umiku ni mogoče sklepati iz obnašanja predlagatelja, tudi ne, če je ta zapustil razpravno dvorano rekoč, naj predlagateljica odslej zadeve ureja sama. Jasne in konkretne izjave predlagatelja o umiku predloga v obravnavani zadevi ni bilo.

Obseg in način izvrševanja stikov morata biti v otrokovo korist.

Čeprav mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične (tretji odstavek 58. člena ZIZ), zakon ne predvideva nadaljnjega odgovora dolžnika na tako upnikovo vlogo. V skladu z drugim odstavkom 58. člena ZIZ sodišče v primeru, če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka.

Podana je situacija, ko je otrok preživninskih zavezancev v rejniški družini, enemu od staršev je preživninska obveznost s sodno odločbo že določena, drugi roditelj pa to želi urediti sporazumno v nepravdnem postopku ter poda skupaj z mladoletno hčerjo predlog, naj sodišče v nepravdnem postopku o tem izda sklep. O tem predlogu je potrebno vsebinsko odločati.

Določbe ZPIZ-1 se neposredno ne navezujejo na dolžnost preživljanja med starši in otroci oziroma zakonci (zunajzakonskimi partnerji) po ZZZDR, temveč so širše in opredelijo upravičence ter pogoje za pridobitev pravice. Med temi pogoji je pomembno tudi za dejstvo preživljanja s strani zavarovanca oziroma uživalca pravice do njegove smrti. Kdaj se šteje, da je zavarovanec preživljal tiste družinske člane, ki so možni upravičenci, pa posebej določata Sklep/2000 oz. Sklep/2006, ki prav tako ne izhajata iz ZZZDR, temveč te pogoje posebej opredelita.

Predlog predlagateljice za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov ne vsebuje vseh sestavin po 21. členu ZNP, prav tako pa predlogu ni predložen sporazum o varstvu in vzgoji otroka, o stikih in o preživnini v pomenu 105. člena, 106. a člena ter 130. člena ZZZDR. Ker je sodišče prve stopnje predlagateljico tudi opozorilo na posledice, če v postavljenem roku predloga ne bo popravila in dopolnila, je njegova odločitev o zavrženju vloge pravilna.

Za presojo predlagateljičine vloge je odločilna njena vsebina, ne pa njeno poimenovanje. Rejniki niso stranke sporazuma o preživnini iz 130. člena ZZZDR za mladoletnega otroka, ki je v reji.

Pri napolnjevanju vsebine pojma rednega šolanja ni odločilen formalno-pravni status tistega, ki se izobražuje v šolskem sistemu, temveč izpolnjevanje šolskih obveznosti.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v poglavju o dolžnostih preživljanja samo v 130. členu predpisuje nepravdni postopek. Med staršema ni sporazuma o tem, komu naj se preživnina nakazuje. Na podlagi pravnomočne sodne odločbe je predlagatelj preživnino dolžan nakazovati na transakcijski račun nasprotne udeleženke. Če želi spremembo sodbe v tem delu, potem bo takšno spremembo lahko dosegel samo v pravdnem postopku.

Dogovor o preživnini, sklenjen pri centru za socialno delo po takrat veljavnih predpisih, je listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov, in torej izvršilni naslov v skladu z materialno določbo 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ. Sprememba določbe 17. člena ZIZ z novelo ZIZ-A po stališču višjega sodišča ni vplivala na opredelitev dogovora kot izvršilnega naslova za sodno izvršbo.