VSL sklep I Ip 4244/2015

I. Pritožba se zavrne in se sklep z dne 25. 9. 2015 potrdi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 27. 10. 2015 se zavrže.

III. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

O pritožbi zoper sklep z dne 25. 9. 2015:

1Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 18. 9. 2008.

2Zoper sklep je dolžnica po pooblaščenki pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve 149. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve procesnega dejanskega stanja. Uveljavlja, da sodišče prve stopnje napačno nanjo prelaga dokazno breme o vročitvi sklepa o izvršbi. Trdi, da je natančno navedla vsa dejstva, na podlagi katerih utemeljeno sklepa, da sklep o izvršbi njenemu pokojnemu možu ni bil nikoli vročen, vročilnice ni podpisal niti katerikoli član gospodinjstva. Podpis na vročilnici je nečitljiv in nejasen, na njej tudi ni napisanega datuma s številkami niti z besedo. Vročevalec ni zabeležil pripomb v smislu nadomestna vročitev, ali da prejemnik težko piše, ali slabo vidi itd., kar bi z gotovostjo opazil. Ker obstaja dvom o veljavnosti opravljene vročitve, je na strani upnika, da dokaže nasprotno. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča RS v upravnem postopku v zadevi I Up 541/2002 z dne 19. 2. 2003. Sodišče, ne le da ni upoštevalo in izvedlo nobenega predlaganega dokaza, temveč jih je v naprej ocenilo, kar je kršitev 22. člena Ustave RS, niti ni upoštevalo predloga upnika, na katerem je breme dokazne ocene, da naslovno sodišče skrbno preveri vse podatke in način samega vročanja sklepa o izvršbi pokojnemu dolžniku. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev navedlo pravilne, popolne in razumljive razloge, ki se jim višje sodišče pridružuje. Pravilno je uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, ki je bilo na strani dolžnice in se ni moglo prevaliti na stran upnika. Vročanje sodnega pisanja je namreč realni akt za popolno sodno procesno dejanje v zvezi z izdajo sodne odločbe, ni pa to procesno dejanje nasprotne stranke, v zvezi s katerim bi se lahko dokazno breme glede vročanja pisanja prevalilo nanjo.

5Ker ima vročilnica dokazno moč javne listine (149. in 224. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je trditveno in dokazno breme na strani stranke, ki izpodbija njeno verodostojnost, kot se je pravilno opredelilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu in tudi v sodni praksi ni zaslediti drugačnega stališča.(1) Dolžnica v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi temu ni zadostila, pri čemer je odločilno, da za svoje trditve v zvezi s podpisom prejemnika pisanja na vročilnici, pripeti k sklepu o izvršbi z dne 18. 9. 2008, ni predlagala ustreznega dokaza, to je dokaza z izvedencem.

6Dolžnica pritožbeno stališče opira na sodbo Vrhovnega sodišča RS, izdano v upravnem postopku v zadevi I Up 541/2002 z dne 19. 2. 2013, v kateri je zapisano, da se mora zatrjevano dejstvo stranke, da ni lastnoročno podpisala vročilnice o sprejemu akta, ko gre za obvezno osebno vročanje, ta okoliščina raziskati in na nedvoumen način ugotoviti, kdo je vročilnico podpisal in kdaj je stranka odločbo prejela, ter da je vročilnica javna listina le v tistem delu, v katerem je zapisana izjava vročevalca, v delu, ki jo podpiše prejemnik kot fizična oseba, pa je vročilnica listina, katere dokazna vrednost se presoja tako kot vsak drug dokaz.

7Navedenega stališča ne gre razumeti na način, kot uveljavlja pritožnica, da bi se ob zatrjevanju, da prvotni dolžnik ni podpisal vročilnice, dokazno breme prevalilo na stran upnika, niti da gre zaradi zavrnitve predlaganih dokazov v konkretnem primeru za vnaprejšnjo dokazno oceno njihove neustreznosti, ob ugotovitvi, da ni bil predlagan izvedenec grafolog. Vrhovno sodišče RS se je v sodbi II Ips 256/2013 z dne 9. 4. 2015 (pa tudi npr. v sodbi II Ips 536/2007 z dne 9. 7. 2008) opredelilo, da mora stranka, ki vročilnico kot javno listino dokazno izpodbija, doseči višji dokazni standard ter da je ob odsotnosti posebnih okoliščin za oceno pristnosti podpisa nujno potrebno tudi sodelovanje izvedenca. Potrebno je namreč strokovno znanje, ki ga sodišče nima. Dokaz z izvedencem grafologom mora predlagati stranka, ki izpodbija podpis na vročilnici, ta dokazni predlog pa ne bi bil potreben, če bi bile podane posebne okoliščine, v katerih bi lahko bila zaslišana stranka ali priča oziroma predlagan drug dokaz, ob ustrezni trditvi obstoja teh okoliščin, npr. da pismo ni bilo izročeno stranki osebno zaradi njene odsotnosti, ali da se prvotni dolžnik zaradi slabovidnosti sploh ni mogel podpisati ipd. Takšnih posebnih okoliščin pa dolžnica ne zatrjuje.

8V 149. členu ZPP je predpisano, v katerih primerih mora vročevalec na vročilnici zapisati opombo. Gre za primere, ko prejemnik ne zna pisati ali se ne more podpisati oziroma noče podpisati vročilnice (drugi in tretji odstavek 149. člena ZPP), oziroma ko je pismo izročeno drugi osebi in ne naslovniku, mora vročevalec navesti na vročilnici njuno medsebojno razmerje (peti odstavek 149. člena ZPP). Nepomembno je zato pritožbeno uveljavljanje, da vročevalec ni zabeležil pripomb glede na nečitljiv podpis prejemnika in odsotnost zapisa datuma s številkami in besedami, saj zakon tega ne zahteva. Poleg tega dolžnica v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi navedenih trditev niti ni podala in v pritožbi ne navede, da tega brez svoje krivde ne bi mogla storiti (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Pritožba glede na navedeno ni utemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Dolžnica, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep z dne 27. 10. 2015:

11S tem sklepom je sodišče prve stopnje delno ustavilo izvršilni postopek za dne 8. 7. 2015 plačanih 1.855,14 EUR.

12Zoper sklep se je dolžnica po pooblaščenki pravočasno pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Uveljavlja, da je sklep o delni ustavitvi izvršbe izdan v napačnem izvršilnem postopku, saj se plačilo nanaša na drugo izvršilno zadevo VL 191754/2010. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

13Upnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

14Pritožba ni dovoljena.

15Izpodbijani sklep je izdan na podlagi upnikovega delnega umika predloga za izvršbo (43. člen ZIZ). Umik predloga za izvršbo (v celoti ali delno) je dispozitivno dejanje upnika in sodišče o tem izda sklep, ki ima deklaratorno naravo. Je odločitev, ki je dolžnici v korist, zaradi česar nima pravnega interesa za pritožbo zoper tak sklep. Pravni interes ima namreč le pritožnik, ki bi v primeru morebitnega uspeha s pritožbo lahko dosegel zase neposredno pravno korist oziroma izboljšanje svojega pravnega položaja, česar pa dolžnica v tem izvršilnem postopku, tudi ob morebitni utemeljenosti pritožbe, ne more doseči. Izvršilni postopek je namreč za znesek 1.855,14 EUR po upnikovi izjavi o delni utesnitvi ustavljen in se izvršba v tem postopku za navedeni znesek ne bo nadaljevala.

16Zaradi odsotnosti pravnega interesa je višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo zavrglo.

17Zaradi zavrženja pritožbe dolžnica tudi ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------

Op. št. (1): Prim. npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 374/2000 z dne 21. 2. 2001, III Ips 118/2005 z dne 29. 8. 2006, II Ips 256/2013 z dne 9. 4. 2015, II Ips 257/2013 z dne 14. 5. 2015.