VSRS Sklep I Up 319/2016

Pritožbi se ugodi. Sklep Upravnega sodišča I U 331/2016-6 z dne 27. 9. 2016 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), št. DT 0612-2661/2014-4-01321-03 z dne 23. 12. 2014. Z njim je upravni organ zavrnil tožnikovo vlogo za vpogled v spis o davčni preiskavi, št. 0612-519/2008 (0105-06). Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-21-10/2015 z dne 26. 1. 2016 neutemeljeno pritožbo tožnika zoper navedeni sklep zavrnilo.

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožnik zahteva vpogled v postopek davčne preiskave, ki se časovno uvršča v čas pred formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Ker se v tej fazi še ne odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih davčnega zavezanca s področja upravnega prava (upravna zadeva v smislu 2. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), tudi niso vzpostavljeni dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, saj ti lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka. Tožnik pred začetkom davčnega postopka zato ni dobil pravice do vpogleda v zahtevane dokumente na podlagi ZUP ne kot stranka ne kot tretja oseba. Posledično izpodbijani sklep po vsebini ne pomeni odločitve na podlagi 82. člena ZUP, saj se z njim ni odločilo o njegovi pravici do vpogleda v dokumente upravne zadeve (vpogleda v spis). Prav tako ne gre za drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu na podlagi 5. člena ZUS-1.

3V pritožbi, ki jo vlaga iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, tožnik (v nadaljevanju pritožnik) navaja, da ima na podlagi tretje alineje 78. člena Zakona o finančni upravi (v nadaljevanju ZFU) pravico do seznanitve s svojimi podatki v evidenci finančnih preiskav. Davčni inšpekcijski nadzor namreč ni bil začet, ob upoštevanju splošnega petletnega zastaralnega roka iz 125. člena ZDavP-2 pa je pravica do odmere davka že zastarala. Glede na to, da je davčni organ o upravičenosti posameznika do vpogleda v evidenco finančnih preiskav odločil v obliki sklepa, je potrebno na podlagi 2. člena ZUP šteti, da gre za upravno zadevo. Dejstvo, da se zahteva vpogled v akt (preiskovalno poročilo), ki ni upravni akt, pri tem ni odločilno. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi.

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba je utemeljena.

6Vrhovno sodišče najprej ugotavlja, da je toženka zahtevo za vpogled v podatke davčne preiskave presojala z vidika 82. člena ZUP, na katerega se je kot pravno podlago za zahtevani vpogled skliceval pritožnik, dodatno pa še z vidika tretje alineje 78. člena ZFU. Po omenjeni določbi ima oseba pravico do seznanitve s svojimi podatki v evidenci iz 4. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona po pravnomočno končanem postopku inšpekcijskega nadzora, če postopek inšpekcijskega nadzora ni bil začet, pa po zastaranju pravice do odmere davka. Evidenca iz navedene določbe 60. člena ZFU je evidenca finančnih preiskav. Ta vsebuje osebne in druge podatke fizičnih in pravnih oseb, vsebovanih v davčnem registru iz 49. člena tega zakona, ter številko uradnega identifikacijskega dokumenta, kadar podatki iz davčnega registra ne zadoščajo za izvedbo postopka (prvi odstavek 61. člena ZFU), poleg tega pa še podatke o kraju, času in drugih okoliščinah opravljanja finančne preiskave, osebah, prevoznih sredstvih in drugih objektih, ki se finančno preiskujejo, in o poteku ter ugotovitvah finančne preiskave (65. člen).

7Pritožnik ‒ za razliko od postopka pred davčnima organoma prve in druge stopnje ‒ v tožbi ni več utemeljeval zahtevanega vpogleda z 82. členom ZUP(1) oziroma ni oporekal stališču, da v njegovem primeru ne gre za spis v upravni zadevi (2. člen ZUP), v katerega bi imel pravico do vpogleda na podlagi omenjenega člena ZUP. V tožbi je zatrjeval le, da ima na podlagi določbe 78. člena ZFU pravico do vpogleda v dokumentacijo iz evidence finančnih preiskav in da bi mu torej moral biti vpogled dovoljen na tej pravni podlagi (kar ponavlja tudi v pritožbi zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje).

8Kljub navedenemu je sodišče prve stopnje dopustnost tožbe glede vprašanja, ali je sklep FURS akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, presojalo le z vidika 82. člena ZUP (pravice do vpogleda v spis upravne zadeve), ne pa tudi z vidika pravice iz 78. člena ZFU. Ker sodišče navedene materialne določbe ni uporabilo, je ostalo nepopolno ugotovljeno procesno dejansko stanje, na katerem lahko temelji ugotovitev, da ne gre za (upravni) akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu(2). Navedeno pomeni kršitev iz 2. točke prvega odstavka 75. člena ZUS-1, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (76. člen ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku).

9Vrhovno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 79. člena ZUS-1). V njem bo moralo sodišče prve stopnje preveriti obstoj procesnih predpostavk tudi z vidika zavrnjene pritožnikove zahteve do seznanitve z lastnimi podatki v smislu 78. člena ZFU in pri tem upoštevati, da ta odločitev po vsebini pomeni zavrnitev seznanitve z osebnimi podatki. To pravico zagotavlja 30. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1), zato je pri presoji procesnih predpostavk za tožbo v tem delu treba upoštevati določbe ZVOP-1, ki se nanašajo na postopek seznanitve. Z njim pa je med drugim povezana tudi določitev organa, ki je pristojen za odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi njegovi zahtevi glede seznanitve z zahtevanimi podatki (prvi odstavek 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu), ter vprašanje, kateri akt je predmet izpodbijanja v upravnem sporu.

----

(1) Po navedenem členu imajo stranke imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki (prvi odstavek). Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist (drugi odstavek).

(2) Kar je vsebina 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, na katerem temelji sklep sodišča prve stopnje.