VSL sklep II Ip 132/2017

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 4. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka upniku S. d.o.o. priznalo nadaljnje izvršilne stroške v znesku 540,46 EUR. V točki 2 je ugotovilo prednostno terjatev Republike Slovenije iz naslova davka na promet nepremičnin v znesku 56,66 EUR ter v točki 3 ugotovilo, da znesek kupnine za nepremičnino ID znak 000 znaša 2.889,60 EUR. V 4. točki izreka je iz zneska kupnine poplačilo izvršilne stroške iz 1. točke prvega odstavka 197. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju po določenem vrstnem redu in v točki 5 odločilo, da se izvršba s prodajo omenjene nepremičnine ustavi.

2Upnik H. d.o.o. Ljubljana (v nadaljevanju pritožnik) vlaga pritožbo zoper 4. točko izreka zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ter kršitev pravil postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje s stroškovno posledico. Po njegovi oceni je odločitev sodišča nepravilna. Iz dela izreka in obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče s prejeto kupnino od prodane nepremičnine poplačalo del izvršilnih stroškov po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ ter v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 198. člena ZIZ. Sodišče je torej izvršilne stroške upnikov poplačalo po vrsti, kot so upniki pridobili zastavno pravico v zemljiški knjigi. Ob takšni uporabi zakona pa sodišče njegovih stroškov po njegovem mnenju nepravilno ni upoštevalo pri poplačilu. ZIZ v prvem odstavku 197. člena določa vrstni red terjatev, ki imajo prednost pri poplačilu, pri čemer imajo prvi vrstni red stroški izvršilnega postopka. Sodišče je torej s pravilno prejeto kupnino najprej poplačalo stroške izvršilnega postopka, te pa je nepravilno v nadaljevanju poplačalo po vrsti, kot so upniki pridobili zastavno pravico v zemljiški knjigi in ne sorazmerno z višino terjatev upnikov. Vsi izvršilni stroški vseh upnikov v predmetnem postopku namreč spadajo v prvi vrstni red terjatev, ki imajo prednost pri poplačilu. Za terjatve, ki pa spadajo v isti vrstni red poplačila, pa ZIZ v 200. členu določa, da se terjatve, ki imajo isti vrstni red poplačajo v sorazmerju z njihovo višino, če s prodajo dobljeni znesek ne zadošča za njihovo popolno poplačilo. Zato bi sodišče moralo upoštevati tudi priglašene upnikove stroške in 200. člen ZIZ glede na to, da kupnina ni zadoščala za poplačilo vseh izvršilnih stroškov. Upniku pa so nastali stroški po sklepu z dne 24. 12. 2013 v zadevi In 632/2013 v višini 542,46 EUR s pripadki. Sodišče bi tako moralo stroške vseh upnikov poplačati sorazmerno z višino terjatev posameznih upnikov glede na celoto in tako poplačati tudi upnikove stroške. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijani 4. točki izreka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).

5Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče poplačalo izvršilne stroške tistih upnikov po vrsti, kot so pridobili zastavno pravico v zemljiški knjigi po prvem in drugem odstavku 198. člena ZIZ. Nadalje iz sklepa izhaja, da je sodišče pri tem upoštevalo zgolj stroške, ki so povezani s prodajo konkretne nepremičnine, medtem ko ostale stroške bi sodišče poplačalo v skladu z vrstnim redom terjatev po 198. členu ZIZ, vendar kupnina v konkretnem primeru za to ni zadoščala. Iz sklepa tudi izhaja, da niso bili poplačani izvršilni stroški pritožnika v izvršilni zadevi In 632/2013 po sklepu z dne 24. 12. 2013 v zvezi s popravnim sklepom z dne 10. 2. 2014 v višini 542,46 EUR.

6Pritožnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo iz razloga, ker bi bilo dolžno v skladu z določbo 200. člena ZIZ sorazmerno poplačati terjatve, ki imajo isti vrstni red. Po tej določbi se namreč terjatve z istim vrstnim redom poplačajo v sorazmerju z njihovo višino, če s prodajo dobljeni znesek ne zadošča za njihovo popolno poplačilo. Takšno pravno naziranje pa je po oceni pritožbenega sodišča nepravilno.

7ZIZ v 1. točki prvega odstavka 197. člena določa, da se iz zneska, dobljenega s prodajo, najprej poplačajo po vrstnem redu stroški izvršilnega postopka, ki so neposredno povezani s postopkom prodaje nepremičnine, medtem ko v to kategorijo stroškov izvršilnega postopka po že znani sodni praksi in stališču ne sodijo ostali izvršilni stroški. Določba 197. člena ZIZ narekuje oziroma določa kategorijo prednostnih poplačil, pri čemer so stroški izvršilnega postopka navedeni kot kategorija, ki je prva na vrsti pri poplačilu pred nadaljnjimi kategorijami, ki so določene v 2. in 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ. ZIZ pa v 198. členu tudi določa, da po plačilu terjatev iz 197. člena, se poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo. Pri tem je v tretjem odstavku 198. člena jasno določeno, da se upniki v tem primeru poplačajo po vrsti, kot so pridobili zemljiški dolg oziroma zastavno pravico oziroma po tistem vrstnem redu, kot so bile osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena vpisana v zemljiški knjigi. Določba v 197. členu ZIZ tako ne razlikuje med upniki izvršilnega postopka (med upnikom, ki je predlagal prodajo nepremičnine in ostalimi upniki, ki so pristopili k postopku prodaje nepremičnine) in določa vrstni red poplačila stroškov izvršilnega postopka iz zneska, dobljenega s prodajo. Gre za uzakonjeno načelo realne prioritete, kar pomeni, da se v kategoriji „stroški izvršilnega postopka“ poplačajo tako stroški upnika, ki je sprožil izvršilni postopek, kakor tudi stroški ostalih upnikov.

8Določba 200. člena ZIZ, na katero se sklicuje pritožnik v pritožbi pa govori o sorazmernem poplačilu tistih terjatev, ki imajo isti vrstni red. Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) določa v 189. členu, da se opravljajo vpisi pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. V 190. členu ZZK-1 pa je zakonodajalec določil pravila pri vpisih z istim vrstnim redom. V prvem odstavku je določeno, da imajo vpisi isti vrstni red, če je v zvezi s posamezno nepremičnino zemljiškoknjižno sodišče hkrati prejelo več predlogov za vpis oziroma listin, ki so podlaga za vpis po uradni dolžnosti. Določba 200. člena ZIZ je tako uporabljiva šele po poplačilu prednostnih terjatev iz 197. člena ZIZ, torej v primeru, ko pridejo na vrsto za poplačilo terjatve iz 198. člena ZIZ, za kar pa ne gre v konkretnem primeru. Stroški izvršilnega postopka, ki so povezani s prodajo nepremičnine tako ne delijo usode poplačila terjatev iz 198. člena ZIZ, saj predstavljajo prednostno kategorijo pri poplačilu. Sorazmerno poplačilo iz 200. člena ZIZ tako velja le za terjatve z istim vrstnim redom, ki pridejo na vrsto za poplačilo že po poplačilu terjatev iz 197. člena ZIZ.

9Iz navedenih razlogov je zato odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta v 4. točki izreka pravilna in zakonita, pritožnikova pritožba pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Pritožnik v pritožbenem postopku ni uspel, zaradi česar sam krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določbe 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.