VSL sklep II Cp 3027/2016

Pritožbi se ugodi, izpodbijana vmesna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen.

2Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožena stranka. Pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje ugotovitve o dejanskem stanju v celoti zgradilo na izpovedih tožnice in priče A. A. Zaslišane pa so bile tudi druge priče – B. B., C. C., Č. Č. in D. D., ki so glede odločilnih dejstev izpovedali drugače kot tožnica in priča A. A., a je sodišče prve stopnje v sodbi njihove izpovedi prezrlo in se do njih ni opredelilo. Pritožnica natančneje analizira, kateri so tisti deli izpovedi navedenih prič, do katerih bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti. Izpostavlja še fotografije v spisu. Meni, da bi moralo sodišče za zaključek, da je zavarovanec s postavitvijo palete kršil delovnopravno zakonodajo ali splošno sprejeta pravila ravnanja, pridobiti strokovno mnenje, to je mnenje izvedenca za varstvo pri delu. Zaključuje, da sodba o krivdi toženkine zavarovanke nima razlogov.

3Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožnica z direktno tožbo (965. člen Obligacijskega zakonika; OZ) od zavarovalnice zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala v škodnem dogodku na delovnem mestu. Pri svojem delu popisovanja strojev se je spotaknila na prazni paleti, ki je bila postavljena na tleh, padla in se poškodovala. Tožnica trdi in dokazuje, da je bila pot založena s paletami, da je bilo delovno okolje neurejeno in paleta slabo vidna. Toženka, nasprotno, trdi in dokazuje, da je bilo delovno okolje urejeno, pohodne poti proste in dovolj široke, paleta na predvidenem in predvidljivem mestu, tožnica pa je padla, ker je paleto spregledala.

6Delodajalec odškodninsko ne odgovarja za vsako poškodbo pri delu, ampak odgovarja, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za odškodninsko odgovornost predpisuje OZ(1). Krivdna odgovornost(2) je podana le takrat, če do škode pride zaradi zakrivljenega ravnanja ali malomarnosti pri ravnanju ali zaradi opustitve dolžnega ravnanja. Zagotavljanje ukrepov za zagotovitev varnosti pri delu je naloga delodajalca. Delovna mesta, na katerih delavci opravljajo delo, mora delodajalec urediti in vzdrževati tako, da sama po sebi ne predstavljajo tveganj za varnost in zdravje pri delu (3. odstavek 4. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih(3),(4)). Pri tem mora biti delovno okolje urejeno z mislijo na to, da delavci tam delajo oziroma so osredotočeni na delo.(5) Po drugi strani se je treba zavedati, da popolnoma varnih površin ni, da moramo biti pri hoji pozorni in da ljudje včasih pademo po nerodnosti ali zaradi nesrečnih naključij, za katera nihče ne odgovarja.(6)

7Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v zvezi s spornim in pravno relevantnim vprašanjem(7), kakšno je bilo delovno okolje pri tožničinem delodajalcu v trenutku, ko se je tožnica poškodovala (oz. ali je nasprotovalo zakonskim zahtevam in zahtevam Pravilnika), izvedlo več dokazov. To izhaja že iz v sodbi povzetega dokaznega sklepa (neoštevilčeni tretji odstavek na neoštevilčeni peti strani izpodbijane sodbe). Kaj je razlog, da sodišče prve stopnje večine od izvedenih dokazov v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni ocenilo, ni mogoče ugotoviti. Vsekakor ne gre za dokaze, ki bi bili nebistveni (ali bi se izjalovili) in jih zato sodišču ne bi bilo treba oceniti. Priče B. B., Č. Č., C. C. in D. D. so bile prav tako zaslišane in so tudi izpovedovale o tistih dejstvih, ki jih sodišče prve stopnje šteje za odločilna (in so odločilna), a je v zvezi z njimi ocenilo le izpovedi tožnice in priče A. A. Poleg tega so razlogi o dokazni vrednosti izpovedi tožnice vsebinsko prazni, ocene dokazne vrednosti priče A. A. pa v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni. Takšna dokazna ocena ne ustreza kriterijem 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerih mora sodišče o tem, katera dejstva šteje za dokazana, odločiti na podlagi vestne in skrbne presoje najprej vsakega dokaza posebej, nato vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka. Pritožbeni očitek, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, sicer ni utemeljen, saj sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in si ne nasprotujejo. Gre za (vsebinsko uveljavljano) relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP, zaradi česar je višje sodišče pritožbi na podlagi 354. člena ZPP ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. Kršitev je takšne narave, da ni smotrno, da bi jo z izvedbo dokazov skušalo odpravljati pritožbeno sodišče, ko je sodišče prve stopnje dokaze že izvedlo in jih mora v skladu z metodološkim napotkom 8. člena ZPP v novi sodbi le še oceniti(8). Zadnje je tudi napotek sodišču prve stopnje za nadaljnje delo.

8Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

-------------

Opr. št. (1): Korektno jih je predstavilo sodišče prve stopnje na neoštevilčeni šesti strani izpodbijane sodbe (neoštevilčeni prvi do četrti odstavek).

Op. št. (2): Da v opisani situaciji ne gre za nevarno dejavnost in zaradi nje objektivno odgovornost, je sodišče prve stopnje ugotovilo povsem pravilno.

Op. št. (3): Uradni list RS, št. 89/1999, 39/2005, 43/2011- ZVZD-1; v nadaljevanju Pravilnik.

Op. št. (4): Zahteve v zvezi s tlemi Pravilnik ureja tako: Delodajalec mora zagotoviti, da tla v delovnih prostorih nimajo izboklin, lukenj ali podobnih neravnin. Obloge pohodnih površin morajo biti trdne in pritrjene, odporne pred obrabo in gladke, vendar na njih ne sme drseti. Če so nivoji tal delovnega prostora različni, mora delodajalec prehode med nivoji označiti. Rob višjega nivoja oziroma stopnice mora biti na zgornji strani označen s predpisanim znakom po vsej dolžini, širina označbe pa ne sme biti ožja od 5 cm.

Op. št. (5): Prim. odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 665/2007.

Op. št. (6): Prim. odločbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3300/2014 II Cp 1310/2013 in I Cpg 854/2013.

Op. št. (7): Ki ga je sodišče prve stopnje pravilno identificiralo.

Op. št. (8): Ker je s kršitvijo obremenjena le sodba, ne postopek pred njo, lahko sodišče prve stopnje le izdela novo sodbo, ni treba ponovno izvesti glavne obravnave.