UPRS sodba IV U 26/2016

I. Tožbi se v delu, ki se nanaša na odločbo Ministrstva za infrastrukturo, številka 361-91/2007-DE/84 (00911425) z dne 5. 2. 2016 ugodi in se zadeva odpravi ter vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožba se v delu, ki se nanaša na sklep Ministrstva za infrastrukturo, številka 361-91/2007-DE-73 (00911425) z dne 3. 11. 2015, zavrne.
III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo, številka 361-91/2007-DE/84 (00911425) z dne 5. 2. 2016, je tožena stranka odločila, da se zavrne vloga gospodarske družbe A. d.o.o., … (tožeča stranka v tem sporu), za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje dolomita v kamnolomu B. Navaja, da je tožeča stranka pravočasno zaprosila za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje dolomita v tem kamnolomu, ki je bila tožeči stranki podeljena do 31. 12. 2015. 50. člen Zakona o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud-1), določa pogoje za podaljšanje (prvi odstavek). V drugem odstavku določa, kaj mora nosilec rudarske pravice v vlogi navesti. Nadalje navaja prvi odstavek 62. člena prehodnih določb ZRud-1, ki določa pogoje tako zakonske kot dejanske za podaljšanje rudarske pravice.

2Ker vloga ni bila popolna, jo je tožeča stranka dopolnila, med drugim tudi s predložitvijo pogodbe z dne 8. 7. 2009 med C.C. in tožečo stranko, kot drugo pogodbeno stranko. V 1. členu pogodbe stranki ugotavljata, da je prvo pogodbena stranka dejanski in zemljiškoknjižni lastnik parcelnih številk 167/5, 168, 716/3, 167/10 in 167/7 vse k.o. ... Te parcele sme prvo pogodbena stranka izkoriščati za normalen dostop in dovoz za eksploatacijo in koriščenje izkopa gramoza na parcelah, na katerih ima koncesijsko pogodbo. Dovoz in uporaba je dovoljena z vsemi prevoznimi sredstvi in teče preko parcele številka 168 ter preko zahodnega dela parcele 167/5 in delno po vzhodnem delu parcele 716/3, vse do dostopa na vrh kamnoloma in do severovzhodnega dela parcele 167/4. Iz pogodbe tudi izhaja, da se pogodbeni stranki na tak način dogovorita za služnost uporabe in vožnje po teh parcelah, vendar brez zemljiške vknjižbe. Iz besedila pogodbe izhaja, da tožeči stranki ni bila dana pravica izvajati rudarska dela na parcelah, ki so navedena v pogodbi. Ima le pravico do dostopa oziroma dovoza in uporabo. Pogodba ne navaja parcelne številke 167/1 k.o. ..., ki je prav tako del pridobivalnega prostora. Tožeča stranka nima pravice glede na javne in prejete listine izvajati rudarska dela na parcelni številki 167/1 k.o. ..., ki je v lasti C.C., zato se vloga zavrne.

3Z izpodbijanim sklepom tožene stranke, številka 361-91/2007-DE-73 (00911425) z dne 3. 11. 2015, je odločeno, da se C.C., prizna lastnost stranskega udeleženca v tem postopku. Ta mu je priznana na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker je po podatkih zemljiške knjige lastnik dela parcele, številka 167/5 k.o. ..., ki je del pridobivalnega prostora B., za katero je gospodarska družba zahtevala podaljšanje trajanja rudarske pravice.

4Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge absolutne kršitve določb postopka, nepravilno uporabo materialnega prava in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Glede odločitve o zavrnitvi podaljšanja rudarske pravice navaja, da gre za izjemno podaljšanje rudarske pravice, kot to opredeljuje določba 50. člena ZRud-1, ker se ta določba ne more uporabljati za tiste, ki so na dan 1. 1. 2011 imeli veljavno rudarsko pravico. S tem dnem se je začel uporabljati ZRud-1, ki v svoji določbi 148.a člena določa, da se določbe 50. člena tega zakona ne uporabljajo za nosilce rudarske pravice za izkoriščanje, ki so imeli na dan 1. 1. 2011, veljavno rudarsko pravico za izkoriščanje. Ta pravica ji je bila ex lege podaljšana za tri leta oziroma najdlje do 31. 12. 2013. S spremembo zakona leta 2013 (Uradni list RS, št. 11/2013) je bila rudarska pravica, skladno z določbo prvega odstavka 62. člena, ex lege podaljšana do 31. 12. 2015. Določba tretjega odstavka tega člena pa omogoča vsem, ki jim je bila podaljšana rudarska pravica, ne glede na določbo 50. člena ZRud-1, to podaljšanje do 31. 12. 2016, četudi ne izpolnjuje pogojev iz 5. in 8. točke prvega odstavka 2. in 5. točke drugega odstavka in tretjega odstavka 50. člena tega zakona. To pomeni, da se rudarska pravica vsem, ki so podali zahtevo v postopku, ta podaljša do 31. 12. 2016, tudi brez izpolnjevanja pogoja iz 50. člena ZRud-1, še posebno določila iz 5. in 8. točke prvega odstavka, ter 2. in 5. točke drugega in tretjega odstavka 50. člena tega zakona.

5Tudi sicer tožeča stranka kot nosilec rudarske pravice razpolaga s stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu dovoljuje izvajati rudarska dela. Družba je z C.C. dne 8. 7. 2009 sklenila pogodbo in iz 2. točke izhaja, da sme družba za potrebe izkoriščanja v kamnolomu B. uporabljati njegovo zemljišče za dovoz in dostop za eksploatacijo in koriščenje izkopa na parcelah, na katerih je koncesija dodeljena. Pogodba je bila sklenjena dne 8. 7. 2009 za določen čas enega leta. Če nobena stranka pogodbe ne prekliče 30 dni pred njenim potekom, se šteje, da se ta avtomatsko podaljša za dobo enega leta pod enakimi pogoji. C.C. je podal sporočilo, da odstopa od pogodbe januarja 2016, zato je med pogodbenima stranka nesporno, da pogodba velja najmanj še eno leto, torej do 30. 1. 2017. Eksploatacija se je izvajala v kamnolomu tudi na zemljiščih parcelnih številk 167/5, 167/10 in 167/1 k.o. ..., še predno je C.C. te nepremičnine pridobil z menjalno pogodbo z dne 5. 2. 2007. Ob sklenitvi menjalne pogodbe je bil nedvoumno seznanjen, da na zemljiščih velja rudarska pravica. Rudarske pravice tudi ni mogoče ukiniti v času eksploatacije, saj je tožeča stranka zavezana izvesti sanacijo po njenem zaključku. Četudi rudarska pravica ni vpisana v zemljiško knjigo, to ne pomeni, da ta ne obstaja, ker stranka razpolaga z obligacijsko pravico.

6Tožeča stranka v tožbi izpodbija tudi sklep tožene stranke, številka 361-91/2007-DE-73 z dne 3. 11. 2015, s katerim se prizna lastnost stranke v postopku C.C. Navaja, da s tem sklepom ni bila seznanjena in ji tudi ni bil vročen. Zanj je izvedela po naključju, ko je od tožene stranke zahtevala, da ji posreduje vse listine in vloge, ki jih je posredoval C.C. Po odstopu teh listin se je med drugim nahajal tudi sklep, ki se izpodbija. Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba, zato ga tožeča stranka izpodbija v tem postopku. Sklep izpodbija iz procesnih razlogov po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ker upravni organ stranki ni dal možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe in na podlagi določbe 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ker izpodbijanega akta ni mogoče preizkusiti. Takšnega statusa pa se ne prizna Občini Č., katere zemljišče tožeča stranka tudi izkorišča. S tem, ko tožena stranka sama arbitrarno odloča, komu se prizna status stranke, so kršene pravice iz 22. člena (enako varstvo pravic) Ustave, ki prepoveduje samovoljo oziroma arbitrarnost. Skladno z določbo 154. členom ZUP, bi morala tožena stranka razpisati ustno obravnavo, glede na to, da gre za dve stranki z nasprotujočimi si interesi. Ker tega ni naredila, je kršila prvi odstavek 237. člena ZUP.

7Tožeča stranka predlaga, da sodišče oba upravna akta odpravi in vrne zadevi toženi stranki v ponovni postopek ter ji naloži plačilo stroškov postopka, povečanih za stopnjo DDV, vse v 15. dneh pod izvršbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

9Stranka z interesom v tem sporu (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1) C.C. v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da je tožena stranka v odločbi javno opredelila koordinate pridobivalnega prostora B. in pojasnila, da spada sem celotna parcelna številka 169 k.o. … ter deli parcelnih številk 167/6, 167/4, 170, 167/1, 167/10 in 167/5 vse k.o. … (skupaj torej 7). Temu tožeča stranka v tožbi ne nasprotuje. Pravilno je ugotovljeno, da ima tožeča stranka pravico izvajati rudarska dela le na štirih nepremičninah, ki so v lasti Občine … (parcelne številke 169, 167/4, 170 in 167/6 vse k.o. ...), ne pa tudi na parcelnih številkah 167/5, 167/10 in 167/1 vse k.o. ..., ki so v njegovi lasti. Iz besedila Pogodbe sklenjene med njim in tožečo stranko izhaja le, da ima tožeča stranka pravico do dostopa in dovoza med drugim tudi na nepremičnini parcelne številke 167/5 in na nepremičnini parcelne številke 167/10, obe k.o. ..., ne pa da ima na teh nepremičninah pravico izvajati rudarska dela, kot je to pogoj za podaljšanje rudarske pravice, skladno s 4. točko prvega odstavka 50. člena ZRud-1, v zvezi s tretjim odstavkom 46. člena tega zakona. Skladno z 2. točko tretjega odstavka 46. člena ZRud-1, mora iti za izrecno podeljeno pravico izvajati rudarska dela in ne za pravico pristopnega zemljišča. Pogodba je bila dne 16. 12. 2015 tudi preklicana in je to pisno izkazano. Od 1. 2. 2016 tožeča stranka na parcelnih številkah 167/5 in 167/10 tako nima niti več pravice pristopnega zemljišča, kaj šele pravico izvajati rudarska dela. Za podaljšanje rudarske pravice bi tako tožeča stranka potrebovala pravico izvajati rudarska dela za celotno obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016. Tožeča stranka pozablja na formo in obličnost izjave po tretjem odstavku 46. člena ZRud-1. V nadaljevanju se stranka z interesom opredeljuje še do postopka v zvezi s to rudarsko pravico in odgovarja na navedbe tožeče stranke, ki jih zavrača kot neutemeljene. Zaključuje, da je izpodbijana odločba materialno pravno pravilna in s tem zakonita.

K točki I izreka:

10Tožba je utemeljena.

11Z izpodbijano odločbo tožene stranke, številka 361-91/2007-DE/84 (00911425) z dne 5. 2. 2016, je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice po določbi prvega odstavka 50. člena ZRud-1, v zvezi s prvim odstavkom 46. člena ZRud-1, za izkoriščanje dolomita v kamnolomu B. Navaja, da iz Rudarske knjige izhaja, da meje pridobivalnega prostora B. omejujejo koordinate točk, znotraj katerih se nahajajo parcelne številke 169 k.o. … ter deli parcelnih številk 167/6, 167/4, 170, 167/1, 167/10 in 167/5 vse k.o. ... Nadalje navaja, da je po zemljiškoknjižnih podatkih na podlagi pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen - dolomit kamnolom B. z dne 8. 5. 2012 izdana pravica izvajati rudarska dela na parcelnih številkah 169, 167/4, 170 in 167/6 vse k.o. ..., ki so v lasti Občine Č. Za parcelne številke 167/5, 167/10 in 167/1 vse k.o. … pa vlagatelj vloge od zemljiškoknjižnega lastnika C.C., ni dobil pravice izvajati rudarska dela na teh zemljiščih. Tako je tudi ugotovljeno, da tožeča stranka nima pravice izvajati rudarska dela na parcelni številki 167/1 k.o. ..., ki je v lasti C.C., kar pomeni, da tožeča stranka ni izpolnila pogojev za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice na teh zemljiščih.

12Določba 50. člen ZRud-1 v 4. točki prvega odstavka določa, da mora imeti koncesionar na zemljiščih, ki so predmet podaljšanja rudarske pravice, pravico izvajati rudarska dela na zemljiščih ter mora pridobiti soglasje morebitnih drugih imetnikov pravic na zemljiščih (2. točka tretjega odstavka 46. člena). Med strankami postopka je sporen navedeni pogoj, za katerega tožena stranka in stranka z interesom trdita, da ni izpolnjen in s tem tožeča stranka tudi ne izpolnjuje pogojev za podaljšanje rudarske pravice.

13Kot je razvidno iz listin upravnega spisa, je bila spisovno izkazana od leta 2002 dalje podeljena tožeči stranki pravica (koncesija) za izkoriščanje mineralne surovine - dolomita. Parcelne številke 169, 167/4, 170 in 167/6 vse k.o. … so v lasti Občine Č. in glede teh parcel med strankami postopka ni spora. Navedene parcele so vsebovane že v prvotnem dovoljenju, številka 351-396/80 z dne 15. 9. 1980, ki je spisovno izkazano, in iz katerega izhaja, da je bilo lokacijsko dovoljene izdano že leta 1976 obrtnici D.D. za pridobivanje kamna in gramoza na parcelni številki 167/1 k.o. ..., to je v obstoječem kamnolomu B.

14Nadalje iz spisovnih listin izhaja Koncesijska pogodba, številka 354-14-176/01 z dne 10. 7. 2002, ki je bila sklenjena za kamnolom B. med Republiko Slovenijo in E.E. s.p. in ne vsebuje parcelnih številk. Ta podeljena koncesija pa se sklicuje na pogodbo oziroma odločbo, številka 351396/80 z dne 15. 9. 1980 izdane s strani Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, ki vsebuje parcelne številke 167/1 (ta naj bi bila po spisovnih listinah na podlagi menjalne pogodbe sedaj v lasti C.C.), 169, 170, 167/6 in 167/4 k.o. ... Nadalje iz spisovnih listin izhaja, da je bila z odločbo Vlade Republike Slovenije, številka 36102-2/2008/4 z dne 10. 4. 2008 prenesena rudarska pravica na tožečo stranko, katera navaja parcelne številke 167/1, 169, 170 in 167/4 vse k.o. ... Z odločbo o podaljšanju (od 11. 7. 2012 do 31. 12. 2013) rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen - dolomit, izdano tožeči stranki se je podaljšala tripartitna Pogodba o prenosu rudarske pravice in koncesijske pogodbe, številka 361-91/2007-9 z dne 20. 5. 2008, do 10. 7. 2012, ki prav tako ne vsebuje navedb o parcelnih številkah. Tudi uradno izkazana dodatka k tej pogodbi, ne vsebujeta parcelnih številk. Iz vseh navedenih pogodb oziroma upravnih aktov tako izhaja, da se je rudarska pravica izvajala samo na parcelnih številkah, ki so navedene v teh aktih.

15Tožeča stranka je oddala vlogo za podaljšanje rudarske pravice za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 na parcelnih številkah, katerih izrecno ni navedla v vlogi, priložila pa je Elaborat, številka 01-2015, iz katerega je razvidno stanje zalog mineralne surovine in redne izpise iz zemljiške knjige za parcelne številke: 167/4, 167/6,169 in 170 vse k.o. ..., glede katerih tudi ne obstoja dvom o tem, da se na njih že od vsega začetka izvaja rudarska pravica in so last Občine Č. Sporna pa je med strankami postopka parcelna številka 167/1 k.o. … (za to parcelno številko tožeča stranka ni priložila izpiska iz zemljiške knjige), glede katere tožena stranka navaja, da tožeča stranka ni izkazala, da ima na njej pravico izvajati rudarska dela, ker je ta v lasti C.C., dovoljenja za njeno izkoriščanje pa nima. Razen te parcelne številke pa tožena stranka še v zavrnitvenem aktu navaja parcelne številka 167/5 in 167/10 k.o. ..., katere pa v prejšnjih aktih niso vsebovane in sodišče v tem delu pravilnosti odločitve ne more preizkusiti.

16Nadalje iz listine (dopolnitev dopisa z dne 6. 6. 2018), ki ga je 22. 6. 2015 predložila v spis stranka z interesom C.C. izhaja, da so iz delitve nepremičnine parcelne številke 167/1 k.o. ..., za katero je bilo izdano dovoljenje za pridobivanje kamna, peska in gramoza, poleg zmanjšanje nepremičnine parcelne številke 167/1, nastale še tri druge nepremičnine, to je parcelne številke 169, 170 in 167/4 vse k.o. … (skupaj so tako bile štiri parcelne številke), kasneje pa se je zmanjšana nepremičnina, parcelna številka 167/1 k.o. ..., razdelila še na pet dodatnih nepremičnin (parcelne številke 167/10, 167/5, 168, 167/2, 167/3 vse k.o. ...). Tudi iz navedb stranke z interesom v odgovoru na tožbo izhaja, da prereka pravico dostopa tožeče stranke na parcelnih številkah 167/5 in 167/10 k.o. ..., ki v aktih niso navedeni.

17To pomeni, da se v vseh spisovno izkazanih listinah nahajajo različne parcelne številke, ki naj bi nastale iz parcelne številke 167/1 k.o. …, česar pa tožena stranka v razlogih izpodbijanega upravnega akta ni obrazložila. Kot je že prej navedeno, je tožena stranka navedla samo to, da iz prejetih listin in javnih evidenc, ne da bi pojasnila katerih, nedvoumno izhaja, da tožeča stranka nima pravice izvajati rudarska dela na parcelni številki 167/1 k.o. ..., kar pa za preizkus zakonitosti izpodbijanega akta ne zadostuje. Tožena stranka navaja sicer pogodbo, ki je bila sklenjena med tožečo stranko in stranko z interesom dne 8. 7. 2009, ki sicer res ne vsebuje parcelne številke 167/1, vendar pa, kot je že prej navedeno, so te parcelne številke, ki so navedene v pogodbi (168, 167/5, 716/3, 167/2 in 167/7), nastale iz parcelacije, ki jo omenja stranka z interesom. Spisovno izkazana je tudi odpoved pogodbe stranke z interesom z dne 16. 12. 2015, ki je bila dana tožeči stranki v zvezi s to pogodbo, ki pa ne vsebuje sporne parcelne številke 167/1 k.o. ...

18Glede na to, da med strankami obstaja spor glede pravice uporabe parcelne številke 167/1 k.o. ..., ki se je tekom izkoriščanja rudarske pravice večkrat delila in so nastale nove parcelne številke, bi morala tožena stranka v ugotovitvenem postopku v zvezi z odločanjem o vlogi tožeče stranke za podaljšanje rudarske pravice to pojasniti oziroma med strankama, glede na izdani sklep o dovolitvi vstopa stranke z interesom v ta postopek, ta med njima izražen nasprotni interes določno opredeliti.

19Utemeljen je tako tožbeni ugovor, da je bila tožeči stranki kršena pravica do sodelovanja v postopku, glede na to, da so dejstva v zvezi s parcelno številko 167/1 k.o. ..., ki se pojavlja v prvih upravnih aktih in morebitno veljavnostjo odpovedi pogodbe nepopolno ugotovljena in se upravni akt ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ker gre za enostopenjski postopek, bo v ponovnem postopku tožena stranka še presodila tožbeni ugovor, ki ga izpostavlja v listinah v upravnem spisu tudi stranka z interesom, ki se nanaša na zakonsko (ex lege) podaljšanje rudarske pravice do 31. 12. 2016.

20Sodišče je tožbi zoper odločbo navedeno v točki I. izreka ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke (v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena dejstva) prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki II izreka:

21Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka C.C., kot lastniku parcelne številke 167/5 k.o. ..., priznala status stranskega udeleženca v tem postopku (43. člen ZUP). V sklepu se tožena stranka sicer sklicuje na lastništvo navedene parcelne številke stranke z interesom, ki pa ni navedena v nobenem izmed predmetnih upravnih aktov o podeljeni rudarski pravici, kot že v odločitvi o tožbi zoper odločbo ugotavlja sodišče. Ker pa iz priloženih listin v upravnem spisu izhaja, da naj bi bil C.C. lastnik te parcelne številke, na kateri naj bi se po listinah v spisu tudi izvajala rudarska pravica, je po presoji sodišča izkazan njegov dejanski in pravni interes (da se rudarska pravica tožeči stranki ne podaljša) za sodelovanje v tem postopku. Navedena odločitev je tako pravilna, četudi tožena stranka ni upoštevala določb tega člena ZUP in tožečo stranko z izdajo sklepa ni seznanila. Ker pa je tožeča stranka sklep sprejela in ga v tem postopku izpodbija hkrati s tožbenimi ugovori vloženimi zoper odločbo, ne gre za takšno bistveno kršitev določb postopka, ki bi vplivala na njegovo zakonitost. Tožeča stranka namreč ne oporeka C.C. sodelovanja v postopku, v zvezi z lastništvom sporne parcele, temveč samo to, da ni bila seznanjena z dejstvi in okoliščinami, ki se na ta sklep nanašajo. Sodelovanje stranke z interesom je potrebno tudi zato, da se pojasnijo okoliščine, ki se nanašajo na parcelno številko 167/1 k.o. … ter da se med strankami tega postopka ugotovi veljavnost prej navedene pogodbe (točka 17 obrazložitve) in dana izjava stranke z interesom z dne 4. 3. 2009, da dovoljuje tožeči stranki izvajanje dejavnosti. Samo dejstvo, da tožena stranka ni pritegnila v postopek Občine Č., kot nesporne lastnice ostalih parcelnih številk, pa ne vpliva na pravilnost odločitve.

22Na podlagi navedenega, je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je presodilo, da je sklep na zakonu utemeljen.

K točki III izreka:

23Ker je sodišče v točki I. izreka ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča se navedeni znesek, ker je tožečo stranko zastopala odvetnica, ki je davčni zavezanec, poviša še za 22% DDV. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).