UPRS sodba I U 1821/2015

Tožbi se ugodi in se odločba Upravne enote Ljubljana št. 492-683/2015-4 z dne 7. 10. 2015 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo tožnika za določitev denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. V obrazložitvi odločbe se sklicuje na 2. člen Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljevanju ZPŠOIRSP), ki določa, kdo so upravičenci do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Pri tem navaja, da se škoda prizna tistim osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva in so po izbrisu pridobile dovoljenje za stalno prebivanje ali pa so bile sprejete v državljanstvo Republike Slovenije, prizna pa se tudi tistim, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva in so po izbrisu in pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji vložili vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije in je bila njihova vloga zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, ob hkratnem izpolnjevanju še nekaterih drugih dodatnih pogojev. Prvostopenjski organ je vpogledal v uradne evidence in ugotovil, da tožnik ni podal vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje niti vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Zanj je bila res narejena odjava dne 26. 2. 1992 na podlagi 81. člena Zakona o tujcih, vendar pa vloge ni podal, zato ne spada v nobeno kategorijo od upravičencev do povračila škode. Nadalje prvostopenjski organ še pojasnjuje, zakaj je odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

2Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. V svoji odločbi povzema, kaj je tožnik navedel v pritožbi in navaja, da je kot dokaz priložil potrdilo o stalnem prebivališču z dne 27. 10. 1992, potrdilo o državljanstvu z dne 11. 9. 1992 ter izpisek iz rojstne matične knjige z dne 4. 5. 2000. Nadalje drugostopenjski organ navaja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnik ne spada v nobeno od kategorij upravičencev do povračila škode. Iz navedenega razloga do povračila škode zaradi izbrisa ni upravičen.

3Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo prvostopenjskega organa in da je živel v Sloveniji, vendar je zaradi zdravstvenih težav, ki jih je imel in jih še vedno ima njegov oče, moral Slovenijo zapustiti. V kritičnem obdobju je bil star le tri leta in je bil še premajhen, da bi odločal o sebi. Počuti se oškodovanega, ker ga starši niso mogli šolati. Zaradi finančnih težav tudi ne more študirati. Smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi. Naknadno je tožnik tožbo dopolnil še z navedbo, da bi želel biti sprejet v državljanstvo RS, pri čemer sodišče sprašuje, na podlagi katerega določila bi bil lahko v državljanstvo sprejet in navaja, da je bil izgnan iz države.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je obrazložila, zakaj je bila zahteva za odškodnino zavrnjena. Pri svojih navedbah tožena stranka vztraja in jih v izogib ponavljanju ponovno ne navaja. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5Tožba je utemeljena.

6V tem upravnem sporu oba upravna organa ugotavljata, da tožnik ne spada v nobeno od kategorij upravičencev do povračila škode, saj tožnik po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva ni pridobil niti dovoljenja za stalno prebivanja niti ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije niti ni vložil vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo, ki bi bila zavrnjena, zavržena ali bi bil postopek ustavljen. Prvostopenjski organ je odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj je lahko odločil na podlagi vpogleda v javne evidence. Sodišče sicer meni, da so bili v postopku na prvi stopnji podani pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj se je dalo do odločitve na prvi stopnji odločiti tudi zgolj na podlagi vpogleda v uradne evidence. Vendar pa je potrebno upoštevati, da kadar se upravni organ odloči, da bo odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je potrebno pri odločanju o pritožbi upoštevati tudi morebitna nova dejstva in nove dokaze, ki jih stranka v postopku na prvi stopnji ni navedla, saj je pri skrajšanem ugotovitvenem postopku narava postopka taka, da se stranka pred izdajo odločbe ne more izjasniti o vseh okoliščinah, na katerih temelji odločba. Prvostopenjski organ je tako v obrazložitvi odločbe pojasnil, da tožnik ne spada v tisto kategorijo upravičencev, ki bi po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali bili sprejeti v državljanstvo Republike Slovenije. Tožnik pa je v pritožbenem postopku skupaj s pritožbo priložil tudi potrdilo o stalnem prebivališču, ki ga je izdal Mestni sekretariat za notranje zadeve mesta Ljubljane (št. 10/3-313343/92-2 z dne 27. 10. 1992), iz katerega izhaja, da je tožnik stalno prijavljen v Ljubljani na naslovu X. Prav tako pa je tožnik priložil tudi potrdilo o tem, da je državljan Republike Slovenije, pri čemer je bilo potrdilo izdano dne 11. 9. 1992. Tako potrdilo o stalnem prebivanju kot potrdilo o državljanstvu sta datirana po datumu izbrisa, ki se je zgodil 26. 2. 1992. Drugostopenjski organ v svoji odločbi sicer navaja, da je tožnik k pritožbi priložil tudi ta dva potrdila, vendar pa se v nadaljevanju obrazložitve do te dokumentacije ne opredeli. Po mnenju sodišča pa je ta dokumentacija relevantna za odločanje v tej zadevi, saj iz prvega odstavka 2. člena ZPŠOIJRS izhaja, da so do povračila škode upravičeni tudi tisti, ki so bili po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva sprejeti v državljanstvo Republike Slovenije ali so po izbrisu pridobili dovoljenje za stalno prebivanje. Iz navedenih dveh potrdil sicer ni razvidno, ali je tožnik po izbrisu pridobil dovoljenje za stalno prebivanje in ali je bil po izbrisu sprejet v državljanstvo Republike Slovenije. Iz teh dveh potrdil je razvidno zgolj to, da sta datirana z datumom po izbrisu. Ne glede na to, da ti dve potrdili sami po sebi še ne kažeta na to, da je tožnik pridobil dovoljenje za stalno prebivanje in da je bil sprejet v državljanstvo po izbrisu, pa sta ta dva dokumenta glede na njuno dokazno veljavo v smislu tretjega odstavka 179. člena ZUP za odločanje v tej zadevi tolikšnega pomena, da bi se moral drugostopenjski organ do njiju opredeliti. Ker se drugostopenjski organ do teh dveh potrdil ni opredelil, sta pa pomembni za odločanje v tej zadevi, je drugostopenjska odločba tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti. Posledično temu je sodišče moralo odpraviti prvostopenjsko odločbo in vrniti zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, saj je skladno z 2. členom ZUS-1 lahko predmet odločanja le tisti akt, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, to pa je v konkretnem primeru prvostopenjski akt.

7Sodišče je iz zgoraj navedenega razloga na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) prvostopenjsko odločbo odpravilo zaradi bistvenih kršitev določb postopka na drugi stopnji. Tožnik sicer teh kršitev v tožbi ni navajal, vendar pa skladno s prvim odstavkom 40. člena ZUS-1 sodišče ni vezano na tožbene razloge. Ker je sodišče odločbo odpravilo zaradi navedenih kršitev pravil postopka, se do vseh navedb tožnika ni opredeljevalo. Prvostopenjski organ se bo moral v ponovljenem postopku opredeliti do priloženih potrdil o stalnem prebivanju in o državljanstvu in upoštevajoč tudi ta dva dokaza ter ob morebitni izvedbi drugih dokazov ponovno ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji do povračila škode, kot jih določa 2. člen ZPŠOIRSP.

8Tožnik v dopolnitvi tožbe sprašuje, na podlagi katerega določila bi bil lahko sprejet v državljanstvo RS. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da je predmet tega postopka odločanje o odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva in ne odločanju o sprejemu v državljanstvo. Prvostopenjski organ se bo sicer moral v ponovljenem postopku, kot je bilo navedeno zgoraj, opredeliti do potrdila o državljanstvu in v primeru, če bo ugotovil, da tožnik je slovenski državljan, ugotovitvi, kdaj je bilo državljanstvo pridobljeno. Sicer pa se prošnja za pridobitev ali prenehanje državljanstva vloži na upravni enoti, lahko pa tudi na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini (27.a člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije).