VSL sklep V Cpg 1252/2016

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Uvodno pojasnilo

1Tožeča stranka je 27. 7. 2015 proti toženi stranki pod opr. št. IV Pg 2518/2015 vložila tožbo zaradi kršitve njene blagovne znamke „K“, ki je pri Uradu za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: UIL) registrirana tudi pod pod št. ... in sicer med drugim tudi za resničnostne TV oddaje (v nadaljevanju: TV šov). To znamko naj bi tožena stranka kršila s predvajanjem TV šova „K: N.“ Tožena stranka je slabo leto po vložitvi te tožbe dne 6. 5. 2016 proti tožeči stranki pod opr. št. št. IV Pg 1189/2016 pri istem sodišču vložila tožbo na izbris zgoraj omenjene znamke št. ..., pa tudi znamke št. ... rekoč, da je svojo znamko „K“ tožeča stranka registrirala v slabi veri. Zato je predlagala prekinitev postopka IV Pg 2518/2015 do pravnomočne odločitve o njenem tožbenem zahtevku v pravdi IV Pg 1189/2014.

Izpodbijani sklep

2Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za prekinitev predmetnega postopka zavrnilo. Med drugim je zavzelo stališče, da ima izbris blagovne znamke učinek za naprej, ne za nazaj. Zato eventualni kasnejši izbris znamke tožeče stranke na vprašanje sedanje kršitve te znamke s strani tožene stranke nima vpliva.

Pritožba tožeče stranke

3Proti temu sklepu se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka. Po pritožbenem stališču tožene stranke odločitev o kršitvi pravice iz znamke ni mogoča brez predhodne ugotovitve, ali pravice iz znamke sploh obstojajo, ali je znamka torej veljavno registrirana. Če bo tožena stranka v pravdi IV Pg 1189/2016 uspela, bo odpadla pravna podlaga za tožbeni zahtevek tožeče stranke. V tem primeru bo tožena stranka, če sodišče ne bo prekinilo postopka, nastala škoda, ki se je ne bo dalo odpraviti.

K odločitvi o pritožbi

4O tem, da je tožeča stranka imetnica blagovnih znamk „K“ reg. št. ... in ..., med strankama ni sporno. Blagovna znamka da imetniku izključno pravico do njene uporabe ter do izključitve vseh tistih znakov tretjih oseb, ki je enak registrirani blagovni znamki imetnika za enako blago ali storitve, ki so obseženi z znamko, dalje znakov, pri katerih zaradi njegove enakosti ali podobnosti z registrirano znamko obstaja nevarnost zmede v javnosti in tudi znakov, ki so enaki ali podobni registrirani znamki za blago in storitve, ki niso podobne tistim, ki so obseženi z znamko, če ima znamka v RS ugled in če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala značaj ali ugled registrirane znamke.(1) Izključne pravice so imetniku registrirane znamke podeljene zato, da se zagotovi možnost izpolnjevanja funkcij registrirane znamke.(2) Dokler ima imetnik svojo blagovno znamko veljavno registrirano, toliko časa lahko uresničuje vse pravice, ki mu jih daje zakon. Zato bi prekinitev pravdnega postopka zaradi kršitve pravic iz blagovne znamke na zahtevo (zatrjevanega) kršitelja(3) tja do pravnomočnosti pravde na izbris registrirane blagovne znamke, pomenila popolno izvotlitev pravic, ki jih daje imetnikom blagovna znamka. Iz povedanega sledi, da je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je predlog tožene stranke za prekinitev predmetnega postopka zavrnilo.

5Skladno s prakso sodišča EU bi se sodišče prve stopnje le v primeru, če bi tudi tožena stranka imela registrirano enako ali podobno blagovno znamko „K“ kot tožeča stranka, moralo ukvarjati z vprašanjem upravičenosti obstoja ene ali druge blagovne znamke. Tožena stranka pa ne zatrjuje, da bi imela znak „K: N.“, pod katerim oddaja svoj resničnostni šov, sploh registriran. Torej bi, kot rečeno, prekinitev predmetnega postopka (IV Pg 2518/2015) do pravnomočne odločitve o zahtevku tožene stranke na izbris blagovne znamke tožeče stranke (IV Pg 1189/2016) toženi stranki, ki je po navedbah tožeče stranke kršitelj njene znamke, omogočila, da neovirano krši registrirano blagovno znamko tožeče stranke vse do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku tožene stranke. Iz tega sledi, da bi sodišče, če bi prekinilo predmetni postopek, imetniku registrirane blagovne znamke priznalo manj pravic, kot neimetniku.

6Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka:

7Po določilu prvega odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Pravdni stroški so stroški, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP). Pravdni stroški, povezani z odločitvijo o predlogu za prekinitev pravdnega postopka so stroški, ki so nastali med postopkom. Upoštevajoč določilo prvega odstavka 154. člena ZPP bo te stroške nosila tista stranka, ki v predmetni pravdi ne bo uspela. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da so pritožbeni stroški pravdnih strank nadaljnji pravdni stroški.

-------------

Op. št. (1): Prvi odstavek 47. člena ZIL-1.

Op. št. (2): Primerjaj sodbo z dne 23. 3. 2010 v združenih zadevah – Google France in Google od C-236/2008-C238/08, ZODL, stran I – 2417, točka 75 in navedena sodna praksa.

Op. št. (3): Vej zadevi več kot 7 let po registraciji, saj sta bili blagovni znamki „K“ registrirani 18. 2. 2009, tožbo na izbris teh znamk pa je tožena stranka vložila 6. 5. 2016