47. člen ZIL
Oseba, ki na uradno priznani mednarodni razstavi ali sejmu v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici mednarodne Unije za varstvo industrijske lastnine razstavi izum, obliko telesa, sliko ali risbo ali uporabi znak za označevanje blaga ali storitve, lahko v treh mesecih od dneva, ko se razstava oziroma sejem zapre, zahteva v prijavi prednostno pravico od prvega dne razstavljanja, oziroma od dneva uporabe zadevnega izuma oziroma znaka razlikovanja. Skupaj s prijavo iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti tudi pisno potrdilo pristojnega organa države članice mednarodne Unije za varstvo industrijske lastnine, da gre za uradno priznano mednarodno razstavo oziroma sejem, in navesti podatke o vrsti razstave oziroma sejma, kraju, kjer je bila, dnevu njenega odprtja in dnevu, ko je bila zaprta, ter o prvem dnevu razstavljanja oziroma o dnevu uporabe. Potrdilo, da je posamezna razstava oziroma sejem v Republiki Sloveniji uradno priznana mednarodna razstava oziroma sejem, izda Gospodarska zbornica Slovenije.
- UPRS Sodba I U 284/2019-18Upravno sodišče RS · 2020
Oseba, ki pri svojem medijskem delovanju uporablja ime medija A. krši njegovo izključno pravico iz blagovne znamke, mu zakon omogoča, da zahteva prepoved kršenja te pravice v pravdnem postopku, medtem ko mu zahteve za izbris iz razvida medijev (na področju upravnega prava) tudi ZIL-1 ne zagotavlja. Tožnikov predlog za izbris medija A. iz razvida medijev po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči, ker tožnik v vlogi ni uveljavljal svoje pravice ali pravne koristi s področja upravnega prava.
- VSL sklep V Cpg 1252/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Prekinitev pravdnega postopka zaradi kršitve pravic iz blagovne znamke na zahtevo (zatrjevanega) kršitelja tja do pravnomočnosti pravde na izbris registrirane blagovne znamke, bi pomenila popolno izvotlitev pravic, ki jih daje imetnikom blagovna znamka.
- VSL sodba I Cpg 1100/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Presoja predpostavk za izbris kasnejše znamke.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 4. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 284/2019-18Upravno sodišče RS · 22. 4. 2020
Oseba, ki pri svojem medijskem delovanju uporablja ime medija A. krši njegovo izključno pravico iz blagovne znamke, mu zakon omogoča, da zahteva prepoved kršenja te pravice v pravdnem postopku, medtem ko mu zahteve za izbris iz razvida medijev (na področju upravnega prava) tudi ZIL-1 ne zagotavlja. Tožnikov predlog za izbris medija A. iz razvida medijev po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči, ker tožnik v vlogi ni uveljavljal svoje pravice ali pravne koristi s področja upravnega prava.
- VSL sklep V Cpg 1252/2016Višje sodišče v Ljubljani · 14. 12. 2016
Prekinitev pravdnega postopka zaradi kršitve pravic iz blagovne znamke na zahtevo (zatrjevanega) kršitelja tja do pravnomočnosti pravde na izbris registrirane blagovne znamke, bi pomenila popolno izvotlitev pravic, ki jih daje imetnikom blagovna znamka.
- VSL sodba I Cpg 1100/2013Višje sodišče v Ljubljani · 16. 10. 2014
Presoja predpostavk za izbris kasnejše znamke.
- VSL sklep I Cpg 1249/2013Višje sodišče v Ljubljani · 24. 4. 2014
Predpostavka razširjenega varstva znamke je izpolnjena, če starejša znamka doseže določen prag poznavanja v pomembnem delu zainteresirane javnosti. To pomeni, da je starejša znamka poznana znatnemu delu javnosti glede blaga in storitev, za katere se uporablja, kar v tem krogu lahko vzbudi tako povezavo med spornima znamkama, ki lahko škoduje starejši znamki.
- VSL sklep I Cpg 463/2002Višje sodišče v Ljubljani · 6. 7. 2002
Pojem "splošno znanega znaka" je treba razlagati v povezavi z uveljavitvijo in poznanostjo pri širšem krogu zainteresiranih subjektov. Zato pravilna uporaba prava (100. čl. ZIL/93 oz. 116. čl. ZIL) terja ugotovitev dejstev, ki kažejo na uveljavitev in poznanost določenega znaka v obdobju do prijave izpodbijane znamke pri določenem krogu zainteresiranih subjektov. Prijavitelj pridobi pravico do določene znamke v okviru seznama prijavljenega blaga (prim. 3. tč. 1. odst. 63. čl. ZIL/93 in 47. čl. ZIL). Takšna določba o obsegu pravic iz znamke je posledica načela specialnosti. Logična posledica obsega pravic iz znamke je omejenost upravičenja do izpodbijanja pravice do znamke po bivšem 100. čl. ZIL/93 (oz. 116. čl. ZIL). Upravičenje se namreč lahko nanaša le na tisto blago oz. storitve, ki je enako ali podobno tistemu, za katero je bila pravica do znamke podeljena.