VSL sodba II Cpg 1109/2016

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 163920/015 z dne 24. 12. 2015 razveljavilo tudi v I. in III. točki ter tožbeni zahtevek zavrnilo.

2Zoper takšno odločitev se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4Pritožba ni utemeljena.

5V predmetni zadevi je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe navedla:

„Tožeča stranka na podlagi pogodbe št. 17/2013 za družbo S. d. d., ki je upravnik kombinirane kotlovnice na naslovu M. ulica, opravlja dela kurjenja in naloge strojnika centralnega ogrevanja, za kar družbi S. d. d. izstavlja mesečne fakture. Tožena stranka pa je upravnik večstanovanjskega objekta na naslovu M. 1E in ji S. d. d. (kot upravnik skupne kotlovnice), po prejemu računa tožeče stranke, vsak mesec odstopi v plačilo del navedenega računa, ki odpade na etažne lastnike na naslovu M. 1E, ki pa jih ti lastniki vztrajno ne plačujejo. Tako iz specifikacije (kartice odprtih postavk) za obdobje od januarja 2014 do aprila 2015 izhaja, da je teh neporavnanih obveznosti za 2.090,37 EUR. Dne 24. 11. 2015 je tožeča stranka, po svojem pooblaščencu, toženi stranki, kot upravniku večstanovanjske stavbe na naslovu M. 1E, posredovala poziv po drugem odstavku 71. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1), da ji posreduje podatke o etažnih lastnikih, ki niso plačali svojega deleža obveznosti, da bi lahko tožeča stranka tožbo vložila zoper te. Ker se tožena stranka na ta poziv ni odzvala, tožeča stranka predmetno tožbo vlaga zoper njo.“

6Sodišče prve stopnje je na podlagi gornjih (sicer neprerekanih) trditev tožeče stranke ugotovilo, da tožena stranka ni pasivno legitimirana za plačilo stroškov za storitve, ki jih je opravila tožeča stranka; po oceni sodišča prve stopnje bi morala tožeča stranka zahtevek za plačilo stroškov uveljavljati neposredno od etažnih lastnikov.

7Tožeča stranka v pritožbi teh razlogov obrazloženo ne izpodbija. Trdi pa, da bi moralo sodišče prve stopnje njen zahtevek presojati tudi na odškodninski podlagi, saj da je v tej smeri podala zadosti trditev.

8Višje sodišče takšnemu stališču pritožnice ne pritrjuje. Tožeča stranka je namreč v bistvenem zatrjevala le, da se tožena stranka na poziv po drugem odstavku 71. člena SZ-1 ni odzvala, zato plačilo neporavnanih terjatev, ki jih ima do etažnih lastnikov, zahteva od tožene stranke. Iz teh navedb pa niti smiselno ne izhaja, da bi tožeča stranka uveljavljala pravno priznano premoženjsko škodo (132. člen Obligacijskega zakonika). Dejstvo, da ni dobila poplačanih terjatev do etažnih lastnikov, namreč samo po sebi v ničemer ne zmanjšuje premoženja tožeče stranke, saj tudi terjatve predstavljajo premoženje družbe. Drugače bi bilo, če bi te terjatve postale npr. objektivno neizterljive. Vendar pa trditev v tej smeri tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni podala.

9Da naj bi tožena stranka zaradi opustitve notifikacijske dolžnosti iz drugega odstavka 71. člena SZ-1 tožeči stranki preprečila pravočasno vložitev tožbenih zahtevkov zoper etažne lastnike, pritožnica prvič navaja šele v pritožbi, kar pa je prepozno in zato neupoštevano (453. člen ZPP).

10Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).