VSRS Sklep X Ips 398/2016

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z v uvodu tega sklepa navedeno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep Državnotožilskega sveta (v nadaljevanju DTS), št. Dts 1033/13-19 z dne 14. 9. 2016, da se za vodjo tam navedenega okrožnega državnega tožilstva ne imenuje nobenega od prijavljenih kandidatov.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje tožnik (v nadaljevanju revident) vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3Revizija ni dovoljena.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija namreč dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Revident zatrjuje, da je revizija dovoljena po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre v obravnavani zadevi za odločitev o dveh pomembnih pravnih vprašanjih, o katerih Vrhovno sodišče še ni odločalo, in sicer,

- „Ali je veljavno glasovanje DTS, pri katerem je za ugotavljanje rezultata oziroma ugotovitev glede sprejetja ali nesprejetja posameznega sklepa uporabljen napačen podzakonski akt namesto zakon?“ in

- „Ali so člani DTS pred začetkom glasovanja dolžni nesporno vedeti na podlagi katerega pravnega akta se bo ugotovilo, ali je sklep sprejet ali ni sprejet?“.

6Kakšne so zahteve za to, da se neko pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revident s postavljenima vprašanjema tem zahtevam ni zadostil, saj odločitev v obravnavani zadevi ni odvisna od odgovora nanju.

7Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem in sodnem postopku, ki je bilo podlaga za odločanje sodišča prve stopnje in upravnega organa, in na katero je Vrhovno sodišče vezano, namreč izhaja, da sta se na prosto mesto vodje okrožnega državnega tožilstva prijavila dva kandidata, revident in stranka z interesom v tem upravnem sporu. Na seji DTS je sodelovalo in s tajnim glasovanjem o imenovanju vodje odločalo osem (od devetih(1)) članov DTS. Po pregledu glasovnic je bilo ugotovljeno, da sta oba kandidata prejela enako število glasov (4).

8Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi kot utemeljen presodilo revidentov ugovor glede nezakonitosti določbe drugega odstavka 14. člena Poslovnika DTS, veljavnega od 14. 5. 2016 (do 29. 12. 2016), s katerim je bilo določeno, da DTS o imenovanju (ali razrešitvi) vodje državnih tožilstev odloča z dvotretjinsko večino. Zakon o državnem tožilstvu (v nadaljevanju ZDT-1) namreč v drugem odstavku 105. člena določa, da DTS odločitve sprejema z večino glasov vseh članov, z dvotretjinsko večino glasov vseh članov pa odloča o podajanju predloga za imenovanje generalnega državnega tožilca, o sprejetju meril za kakovost dela in o mnenju k skupnemu letnemu poročilu, prav tako pa s tako večino glasov vseh članov sprejme poslovnik, s katerim natančneje uredi postopek priprave in poteka sej, način dela sveta, glasovanja, izvrševanja odločitev, načine varovanja tajnosti podatkov, sodelovanja z drugimi organi in obveščanja javnosti (prvi odstavek 107. člena ZDT-1). Glede na navedeno ureditev v ZDT-1 se torej odločitev o imenovanju vodje okrožnega državnega tožilstva sprejme z večino glasov vseh članov DTS (torej vsaj 5). Upoštevaje ugotovljen rezultat glasovanja, te zakonsko predpisane večine glasov ni prejel nihče izmed kandidatov, zato vprašanja, ki se nanašajo na uporabo in razlago podzakonskega predpisa, niso relevantna.

9Če pa revident z vprašanjema meri na to, da bi člani DTS o kandidatih glasovali drugače, če bi v naprej vedeli, da bo rezultat glasovanja ugotovljen na podlagi drugega pravnega akta, pa to ni pravno vprašanje, ampak le revidentovo sklepanje oziroma predvidevanje.

10Revident glede na navedeno ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

11Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Prvi odstavek 97. člena ZDT-1.