VSK sklep II Kp 23241/2015

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper M.V. in Ž.G. uvedlo preiskavo in sicer zoper M.V. zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1, zoper Ž.G. pa zaradi kaznivega dejanja prikrivanja po prvem odstavku 217. člena KZ-1.

2Proti takemu sklepu je vložil pritožbo zagovornik obdolženega M.V., odvetnik B.B.. Pritožbenega razloga ne navaja, smiselno pa je razbrati, da uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Bistvo pritožbenih trditev je, da bi moralo sodišče prve stopnje pred zaslišanjem obdolženca in pred izdajo izpodbijanega sklepa odrediti izvedenca psihiatrične stroke oziroma odrediti psihiatrični pregled obdolženca, ker je po oceni pritožnika podan sum, da obdolženec ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven. V pritožbi nato smiselno izpodbija utemeljen sum glede subjektivne strani obravnavanega kaznivega dejanja, to je, trdi, da je obdolženec obravnavano kaznivo dejanje storil v neprištevnem stanju.

5Kdaj lahko preiskovalni sodnik opravi posamezno preiskovalno dejanje pred izdajo sklepa o preiskavi določa 166. člen ZKP. Iz prej navedenega člena izhaja, da lahko preiskovalni sodnik opravi posamezna preiskovalna dejanja le v primeru, če bi bilo z opravo tega dejanja nevarno odlašati. V obravnavanem primeru ta pogoj ni izpolnjen, pritožnik v pritožbi te trditve niti ne izpostavlja.

6Na podlagi prvega odstavka 167. člena ZKP se preiskava začne zoper določeno osebo, če je utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje. V obravnavanem primeru je tudi po oceni pritožbenega sodišča podan utemeljen sum tako glede objektivnih kot tudi subjektivnih znakov obravnavanega kaznivega dejanja, teh pritožnik konkretizirano ne izpodbija, ampak izhaja iz splošne predpostavke in trditev (pritožnik navaja, da glede obdolženčeve prištevnosti obstaja splošno znano dejstvo), da je bil obdolženec v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja neprišteven. Pri tem izhaja iz okoliščin in dejstev, ki so bile podane eno leto (in pred tem) pred storitvijo obravnavanega kaznivega dejanja, predvsem pritožnik izpostavlja okoliščino, da je Okrožno državno tožilstvo v N.G. 19.11.2013 vložilo na Center za socialno delo N.G. predlog, da se obdolžencu delno odvzame poslovna sposobnost ter na psihiatrično izvedensko mnenje o duševnem stanju obdolženca, ki ga je izdelala sodna izvedenka psihiatrične stroke v maju 2013. Glede na prej navedena dejstva, ki se nanašajo na obdobje enega leta pred storitvijo obravnavanega kaznivega dejanja oz. pred tem, upoštevajoč način storitve obravnavanega kaznivega dejanja kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, je tudi po oceni pritožbenega sodišča podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, glede katerega je potrebno v uvedeni preiskavi zbrati dokaze in podatke, ki so potrebni za odločitev ali naj se vloži obtožnica ali ustavi postopek. V tej fazi kazenskega postopka bo preiskovalni sodnik lahko tudi postopal po 265. členu ZKP, če bodo za to podani pogoji.

7Ker je glede na zgoraj navedeno pritožbeno sodišče ocenilo, da je pritožba obdolženčevega zagovornika neutemeljena, jo je kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).