UPRS sodba IV U 177/2012

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 1035/2012 je toženo stranka odločila, da se prošnja A.A. (tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je prosilec dne 29. 5. 2012 vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) zaradi vložitve odškodninskega zahtevka na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Celju št. I K 29166/2010 z dne 25. 3. 2011, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. II Kp 29166/2010 z dne 28. 10. 2011, v obliki zastopanja po odvetniku in oprostitve plačila stroškov postopka ter za odvetnika predlagal B.B. v C.

Tožena stranka navaja tako imenovane subjektivne in objektivne kriterije, ki morajo biti izpolnjeni v skladu z določbami členov 12., 13. in 14. Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožena stranka ni presojala finančnega kriterija po določbi 12. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih – v nadaljevanju ZSVarPre (ta se uporablja v povezavi z Zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012) glede na to, da je ugotovila, da ima tožnik v solasti nepremičnine, katerih vrednost presega znesek 13.780 EUR, ki je določen v 27. členu ZSVarPre v povezavi s 4. členom Zakona o dodatnih interventnih ukrepih. Iz zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da je prosilec solastnik nepremičnin, parc. št. 193/0, 191/2 in 191/1, vse k.o. … v lastniškem deležu do ¼ (ene četrtine) celote. Na parc. št. 191/2 k.o. … stojita dve stavbi, št. 78 in 79. V stanovanjski stavbi na naslovu … , živi prosilec skupaj s svojo materjo. Glede na podatke s spletne strani GURS, znaša uporabna površina predmetne nepremičnine 199,70 m². Upoštevajoč določilo 24. člena ZSVarPre, tožena stranka stanovanjske stavbe do vrednosti primernega stanovanja ni upoštevala kot premoženje družine. V skladu z določilom 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik), v zvezi z določilom drugega odstavka 24. člena ZSVarPre, znaša primerna velikost stanovanja za 2- člansko družino 90 m², kar pomeni, da je bilo treba kot premoženje družine šteti 109,70 m² te nepremičnine. Na predmetni parceli stoji še nestanovanjska stavba neto tlorisne površine površine 142,20 m², leto izgradnje 1967. Posplošena tržna vrednost obeh nepremičnin, izračunana po GURS, znaša 107,216,00 EUR. Na podlagi vpogleda v Zbirko vrednotenja nepremičnin – modeli vrednotenja nepremičnin, je ugotovljeno, da znaša vrednost nestanovanjske stavbe 8.855,40 EUR, kar znaša glede na prosilčev lastniški delež 2.213,85 EUR. To pomeni, da znaša vrednost stanovanjske stavbe 98.360,60 EUR. Vrednost kvadratnega metra stanovanjske stavbe znaša tako 492,54 EUR, vrednost presežka nad primernim stanovanjem pa 54.031,64 EUR, kar znaša glede na prosilčev lastniški delež 13.507,91 EUR. Ker je znesek višji od 13.780,00 EUR (2.213,85 EUR in 13.507,91 EUR, skupaj znaša 15.721,76 EUR), prosilec presega premoženjski cenzus za dodelitev bpp.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je vrednost stanovanjske hiše, v kateri biva tožnik skupaj z materjo 98.360,60 EUR. Ker je tožnik solastnik do ¼ celote, se upošteva le ta vrednost, to je 24.590 EUR. K temu je prišteti ¼ vrednosti drugega objekta, kar znaša 2.213 EUR. Skupna vrednost ¼ celote obeh navedenih vrednosti objektov je 26.780 EUR. Od tega zneska je treba odšteti 13.780 (vrednost ¼ deleža primernega stanovanja), da se dobi znesek 13.010 EUR. Ta znesek pa je manjši kot znaša cenzus (13.780 EUR), kar pomeni, da tožnik izpolnjuje pogoj za dodelitev bpp. Tožnik predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in da se mu bpp dodeli za vložitev tožbe v odškodninskem sporu. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks, ker ima neugodne socialne razmere, kar je razvidno iz listin v spisu.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama postopka je sporno, ali tožnik glede na vrednost solastninskega deleža na nepremičninah (stanovanjske stavbe in nestanovanjske stavbe) izpolnjuje pogoj določen v 27. členu ZSVarPre v povezavi s 4. členom Zakona o dodatnih interventnih ukrepih, iz katerega izhaja, da je premoženjski cenzus določen v višini 13.780 EUR. Iz Potrdila iz gospodinjske evidence Upravne enote Slovenske Konjice št. 200-2/2012-276 z dne 4. 7. 2012 izhaja, da živi tožnik v skupnem gospodinjstvu z materjo. Nesporno med strankami postopka pa je, da znaša vrednost 99,70 m² velike stanovanjske stavbe 98.360,60 EUR, vrednost nestanovanjske stavbe znaša 8.855,40 EUR, oba člana gospodinjstva pa sta solastnika do ¼ navedenih nepremičnin.

Kot premoženje se po določbi prve točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi, in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje. Po 14. členu Pravilnika je površinski normativ primernega stanovanja za dvočlansko gospodinjstvo do 45 m². Nesporna je med strankama postopka ocenjena vrednost nepremičnin, kot tudi izračun vrednosti m² površine.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe glede površinskega normativa izhaja, da je tožena stranka skladno z določbo drugega odstavka 24. člena ZSVarPre uporabila kot primerno velikost stanovanja za dvočlansko družino 90 m² in je kot premoženje družine štela nadaljnjih 109,70 m² predmetne nepremičnine. Iz drugega odstavka 24. člena ZSVerPre namreč izhaja, da je primerna velikost stanovanja dvakratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri katerem ni plačila lastne udeležbe in varščine. V nadaljevanju navedena zakonska določba določno opredeljuje izračun povprečne tržne vrednosti stanovanja in uporabne površine stanovanja, ki se pridobi iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin, in ker je takšen izračun tožena stranka v razlogih obrazložitve odločbe podrobno navedla, sodišče kljub nižjemu tožnikovemu izračunu solastnega premoženja, ne dvomi v njegovo pravilnost.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Sodišče ni odločalo o predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks, glede na to, da se po četrtem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, taksa ne plača.