VSL sklep I Cp 4060/2011

I. Pritožbi predlagatelja se ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 6. 2011 razveljavi.

II. Pritožba M. A. se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7. 3. 2011 pri nepremičninah predlagatelja dovolilo vknjižbo zemljiškega dolga za denarni znesek 250.000,00 EUR z rokom zapadlosti 1. 3. 2023.

2Proti temu sklepu je vložila pritožbo M. A. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in predlog predlagatelja zavrne. Pritožnica uvodoma utemeljuje svojo legitimacijo za vložitev pritožbe. Sklicuje se na 4. točko 132. člena ZZK-1 (1). Meni, da jo je treba šteti kot drugo osebo, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. Pojasnjuje, da je imetnica terjatve zoper predlagatelja in sicer na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Bistvo pritožbe je v stališču, da zaradi ustanovitve zemljiškega dolga pritožnica kot upnica ne bo mogla biti poplačana. Sklicuje se na določbe 255. do 260. člena OZ (2). Predlagatelju očita zlorabo inštituta zemljiškega dolga.

3Sodišče prve stopnje je dne 20. 6. 2011 sklenilo, da se udeležba M. A. dovoli.

4Proti slednjemu sklepu se je pritožil predlagatelj. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi.

5Pritožba predlagatelja je utemeljena, pritožba M. A. pa ni dovoljena.

6Usoda obeh pritožb je vsebinsko neločljivo povezana. Pritožnica (udeleženka) svoj interes (4. točka 132. člena ZZK-1) za udeležbo utemeljuje z razlogi, ki niso zemljiškoknjižne narave. Smiselno namreč trdi, da je predlagatelj zlorabil abstraktno pravico do ustanovitve lastniškega zemljiškega dolga (1. odstavek 194. člena SPZ), da bi onemogočil poplačilo njene terjatve. Takšna utemeljitev legitimacije za pritožbo ne predstavlja formalnopravnih razlogov, ki bi se nanašali na zemljiškoknjižni postopek. Iz formalnopravnih razlogov pritožnica sklepu zemljiškoknjižnega sodišča sploh ne nasprotuje. To pa pomeni, da tudi ne more uveljavljati svojih pravic, ki naj bi bile domnevno prizadete (4. točka 132. člena ZZK-1). Povedano nikakor ne pomeni, da s predlagateljevim ravnanjem pritožničine pravice niso bile ogrožene. Kar pa je bistveno, je to, da gre za izrazito materialnopravne razloge. Ti razlogi, na katere v celoti opira tako svoj zagovor procesne legitimacije kot svoj materialnopravni prav, se nanašajo na vprašanje protipravnosti same ustanovitve zemljiškoknjižnega dolga – torej enostranskega pravnega posla. Razlog za ničnost zemljiškega dolga ne nastane v zemljiškoknjižnem postopku. Ničnosti med drugim tudi zato ni mogoče uveljavljati v zemljiškoknjižnem postopku. Poleg tega tudi zasnova zemljiškoknjižnega postopka sploh ni ustrezna za reševanje tovrstnega vprašanja. Vprašanje ničnosti oziroma relativne neveljavnosti (v smislu paulijanske tožbe) enostranskega pravnega posla je vprašanje, ki ga je treba reševati v kontradiktornem postopku. To pa je pravdni postopek. Ker torej udeleženka svojo legitimacijo opira izključno na okoliščine, ki v zemljiškoknjižnem postopku ne morejo biti pravno relevantne, je presoja sodišča prve stopnje, da je podan primer iz 4. točke 132. člena ZZK-1 (ki bi utemeljeval njeno procesno legitimacijo) napačna. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje, da se M. A. dovoli pravica do udeležbe, razveljavilo. Procesno pooblastilo za odločitev je podano v 3. točki 365. člena ZPP.

7Ker je torej sklep, s katerim je bilo M. A. dovoljeno sodelovati v postopku kot udeležencu iz 4. točke 132. člena ZZK-1, sedaj razveljavljen, M. A. nima položaja, ki bi ji omogočal vložitev pritožbe (333. člen ZPP). Njena pritožba je zato nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (343. člen ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Zakon o zemljiški knjigi (Ur. list. RS, št. 58/2003)

(2) Obligacijski zakonik (Ur. list RS, št. 83/2001)