VSC sklep I Ip 535/2016

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da se predlog dolžnika z dne 19. 9 2015 in 12. 1. 2016 za postavitev novega cenilca za ocenitev nepremičnine zavrne in ugotovi neutemeljenost pripomb dolžnika na cenitveno poročilo za nepremičnino parc. št. 235/2 k.o. ..., sestavljeno po sodni cenilki dne 31. 7. 2015 (I. točka izreka), da se ugotovi, da je tržna vrednost nepremičnin parc. št. 235/2 in parc. št. 236/2014, obe vpisani v k.o. ... na dan 11. 6. 2015 skupno 40.497,75 EUR (II. točka izreka) ter da mora dolžnik upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 1.187,79 EUR v 8-ih dneh od vročitve tega sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izteka tega roka dalje (III. točka izreka).

2Zoper tak sklep se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi navaja, da je šele skupaj z izpodbijanim sklepom prejel tudi odgovore na pripombe na cenitveno poročilo z dne 11. 6. 2015. Meni, da je že sama parcela, na kateri stoji stanovanjska hiša, je vredna več kot 40.000,00 EUR in znaša najmanj 65.000,00 EUR. Ponovno izpostavlja, da je sodna cenilka N.M. v postopku In 38/2012 ugotovila vrednost nepremičnine v višini 90.000,00 EUR, cenilec A. M. pa v postopku N 47/2003 vrednost 69.264,00 EUR plus 8.288,00 EUR, kar predstavlja vloženo delo dolžnika in s tem povečanje vrednosti predmetne nepremičnine. Sodna cenilka je v predmetni zadevi nepremičnino ocenila bistveno prenizko, sodišče pa je napačno zaključilo, da dolžnik ni upravičen do postavitve novega izvedenca za cenitev nepremičnin. Ker vrednost nepremičnin ne more tako drastično odstopati od že podanih cenitev, bi sodišče v predmetnem postopku glede na tri tako različne cenitve, moralo postaviti novega cenilca in vztraja, da se ugotovi nova vrednost nepremičnin, ker je ugotovljena vrednost nepremičnin ocenjena bistveno prenizko. Prereka tudi višino prisojenih stroškov, saj meni, da jih je s svojimi ravnanji povzročil upnik in jih dolžnik ni dolžan plačati, prav tako pa so slednji odmerjeni previsoko.

3V odgovoru na pritožbo upnica navaja, da je v postopku In 38/2012 ugotovljena vrednost nepremičnin v višini 90.000,00 EUR bila bistveno previsoka, kar potrjuje dejstvo, da nepremičnine niti na tretji javni dražbi niso bile prodane niti za polovico ocenjene vrednosti, saj se dražbe sploh ni udeležil noben zainteresiran kupec oziroma nihče ni plačal varščine. Pravilnost sedaj ugotovljene vrednosti nepremičnin 40.000,00 EUR pa potrjuje tudi javno objavljena posplošena tržna vrednost predmetnih nepremičnin, ki znaša za obe parceli 47.155,00 EUR. Cenilka je opravila natančen ogled in je njena cenitev tržne vrednosti v konkretnem primeru bolj merodajna kot posplošena tržna vrednost, ki pa je vendarle najbližja sedanji cenitvi ter kaže na to, da je cenitev N.M. v izvršilnem postopku in na 37/2012 očitno bistveno previsoka. Pritrjuje tudi odločitvi sodišča, da zaradi časovne oddaljenosti ni dokazno ocenilo cenitev A. M., ki je bila narejena pred več kot 15 leti za drug namen. Sodišče je tudi povsem utemeljeno in pravilno zavrnilo dolžnikov predlog za postavitev novega cenilca. Neutemeljena pa je tudi dolžnikova pritožba glede stroškov, saj so ti odmerjeni skladno s sklepi sodišča odmeri nagrade cenilca ter v skladu z odvetniško tarifo. Priglaša nadaljnje izvršilne stroške, razvidne iz te vloge in predlaga, da jih sodišče naloži v plačilo dolžniku, ki z očitno neutemeljeni pravnimi sredstvi zgolj zavlačuje izvršbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker je v predmetni zadevi sodišče dovolilo izvršbo na dolžnikove nepremičnine, je v skladu s 178. členom ZIZ ugotavljalo vrednost nepremičnin s sodnim cenilcem kmetijske stroke in s sodno cenilko gradbene stroke, ki sta izdelala pisno mnenje o tržni ceni na dan cenitve. Medtem ko upnik na cenitveni poročili ni imel pripomb, je dolžnik v vlogi z dne 19. 9. 2015 podal pripombe na cenitev cenilke M. L., v katerih je navajal (-) da je bil stanovanjski objekt s pripadajočim stavbnim zemljiščem in zunanjo ureditvijo prenizko ocenjen, saj je sodna cenilka N. M. v letu 2012 v zadevi In 38/2010 isto nepremičnino ocenila v višini 90.000,00 EUR, cenilec A. M. pa v zadevi N 47/2003 v višini 69.264,00 EUR, (-) da cene nepremičnin po podatkih statističnega urada niso padle več kot za 10 do 15 %, (-) da cenilka ni uporabila istih parametrov kot prejšnja cenilca in ni izdelala vrednosti gradbenih del, ki povečajo vrednost nepremičnine glede na vloženo delo dolžnika. Dolžnik je predlagal angažiranje novega cenilca, vpogled v prej navedeni sodni zadevi ter podredno, da cenilka obrazloži razliko vrednosti v cenitvah.

6Sodišče prve stopnje je sledilo predlogu dolžnika in vpogledalo v spis In 38/2012, iz katerega izhaja, da je vrednost nepremičnine na dan 19. 11. 2012 na podlagi cenitev sodnih cenilcev N.M. in J. R. znašala 90.000,00 EUR, medtem ko je predlog za vpogled v cenitev v zadevi N 47/2003 zavrnilo kot neprimeren zaradi časovne oddaljenosti te cenitve. Sodišče prve stopnje je prav tako pred angažiranjem novega cenilca najprej pozvalo sodno cenilko M. L., da se opredeli do dolžnikovih pripomb, kar je sodna cenilka tudi storila in se v dopolnilnem mnenju z dne 16. 12. 2015 argumentirano in prepričljivo opredelila do vseh dolžnikovih pripomb na njeno cenitev, kot je razvidno iz 4. odstavka obrazložitve izpodbijanega sklepa. Dopolnilno cenitveno poročilo je resda dolžniku bilo vročeno šele skupaj z izpodbijanim sklepom, vendar dolžniku s tem ni bila kršena pravica do izjave v postopku, ki jo smiselno zatrjuje, saj je imel možnost, da se v obravnavani pritožbi opredelil do navedb v dopolnilnem cenitvenem poročilu, vendar dolžnik pa tudi po prejemu dopolnilnega cenitvenega poročila v pritožbi le pavšalno navaja le, da naj bi že sama vrednost parcele na tej lokaciji znašala najmanj 65.000,00 EUR, za kar ne ponudi nobenega prepričljivega dokaza ali argumenta, sicer pa ne navaja nič novega, kar bi kazalo na pomanjkljivosti ali nejasnosti v cenitvenem poročilu, temveč zgolj vztraja pri pripombah, ki jih je podal v svojih vlogah z dne 19. 9. 2015 in ponovil v vlogi 12. 1. 2016. Ker je na te pripombe cenilka že v celoti in popolnoma prepričljivo odgovorila in jih je sodišče prve stopnje pri odločanju upoštevalo, angažiranje novega cenilca kljub velikim odstopanjem v treh cenitvah, ni bilo potrebno. Novega izvedenca oziroma cenilca sodišče postavi le v primeru, če so v mnenju izvedenca oziroma cenilca nasprotja ali pomanjkljivosti, ali utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se teh pomanjkljivosti ali dvoma ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca oziroma z dopolnitvijo izvedenskega mnenja (primerjaj s sklepom VSM I Ip 62/2015 z dne 25. 5. 2015).

7Ker je sodišče prve stopnje na podlagi dopolnilnega cenitvenega poročila pravilno ocenilo, da je sodna cenilka prepričljivo obrazložila razloge za drastično odstopanje v vrednosti cenitev, zlasti ob primerjavi s cenitvijo sodne cenilke N. M. v letu 2012, in prepričljivo odgovorila na pripombe dolžnika, ki s svojimi pripombami ni presegel laičnosti svojih navedb podatkov in ni podal argumentacije, ki bi sodišču povzročila dvom v pravilnost cenitve, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tako predlog za postavitev novega cenilca, kot tudi predlog za vpogled v cenitev v zadevi N 47/2003 in ob ugotovljeni neutemeljenosti pripomb (ki jih sicer ne bi bilo potrebno ugotavljati v izreku izpodbijanega sklepa) pravilno ugotovilo, da tržna vrednost nepremičnin, na kateri je dovoljena izvršba v predmetni zadevi na dan 11. 6. 2015 znaša 40.497,15 EUR. Upoštevajoč navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo zaradi morebitnega oškodovanja postaviti novega cenilca, ker so bile razlike med izvedenimi cenitvami prevelike, saj je sodišče vse dvome v zvezi s pravilno ugotovitvijo vrednosti nepremičnine odpravilo s pozivom cenilke na dopolnitev cenitvenega poročila.

8V zvezi z odločitvijo o stroških dolžnik zgolj pavšalno navaja, da so ti stroški odmerjeni previsoko ter da jih je s svojimi ravnanji povzročil upnik. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče dolžniku naložilo v plačilo stroške cenilca kmetijske stroke v znesku 331,04 EUR, ki so bili odmerjeni s sklepom z dne 15. 5. 2015, stroške cenilke v znesku 553,82 EUR, ki so bili odmerjeni s sklepom z dne 26. 8. 2015, stroške dopolnilnega mnenja cenilke, ki so bili odmerjeni s sklepom za dopolnilno mnenje v znesku 115,72 EUR, ter stroški upnika za sestavo vloge z dne 16. 2. 2016, kot so bili priglašeni v tej vlogi in skupaj z 22 % DDV znašajo 187,21 EUR. Ker je potrebo po predmetnem izvršilnem postopku povzročil dolžnik s tem, ko ni poravnal obveznosti do upnice, v postopku izvršbe na nepremičnini pa je sodišče dolžno ugotoviti vrednost nepremičnin s sodnim cenilcem na dan cenitve (drugi odstavek 178. člena ZIZ), so stroški v zvezi s cenitvami nepremičnin bili potrebni za izvršbo, enako pa velja tudi za stroške vloge upnice z dne 16. 2. 2016. V zvezi s samo višino teh stroškov, ki jih dolžnik izpodbija le pavšalno, je pritožbeno sodišče opravilo uradni preizkus ter pri tem ugotovilo, da je sodišče prve stopnje vse stroške odmerilo v skladu z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ter v skladu z Odvetniško tarifo (Ur. list RS št. 2/2015), veljavno od 10. 1. 2015, zaradi česar so tudi pritožbene navedbe v zvezi s stroški, ki jih je sodišče prve stopnje naložilo v plačilo dolžniku, neutemeljene.

9Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

10Ker je v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ dolžnik dolžan povrniti upniku le tiste stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, odgovor na pritožbo pa ni prispeval k boljši razjasnitvi dejstev ali hitrejši odločitvi, priglašenih stroškov pritožbenega postopka upnice ni mogoče šteti kot stroškov, ki bi bili potrebni za izvršbo in ker tudi v odgovoru na pritožbo zatrjevano dolžnikovo zavlačevanje izvršbe z vlaganjem neutemeljenih pritožb namreč ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi pritožbeno sodišče naložilo plačilo stroškov odgovora na pritožbo v plačilo dolžniku, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter petega odstavka 38. člena ZIZ sklenilo, da te stroške upnica krije sama.