VSL sklep PRp 223/2016

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahteva za sodno varstvo ne zavrže in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je v izpodbijanem sklepu odločilo, da se zahteva za sodno varstvo storilca šteje za umaknjeno in se zavrže, storilec pa je dolžan plačati sodno takso v znesku 50,00 EUR.

2Proti sklepu vlaga storilec pravočasno pritožbo. Navaja, da vabila na zaslišanje, ki je bilo po navedbah v obrazložitvi sodbe (pravilno sklepa) puščeno v hišnem predalčniku 28. 5. 2016, ni mogel prejeti, saj od 1. 3. 2016 biva in je prijavljen na drugem naslovu. Tudi prekrškovni organ mu je izpodbijani sklep poslal na dejanski naslov Cesta A. in ne na star naslov. Sodišča o novem naslovu ni mogel obvestiti, saj ni imel nobenih evidenčnih številk in je vabilo prvo sodno pisanje v tej zadevi. Glede na navedeno je bilo vročanje nepravilno. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pritožbi prilaga potrdilo o prijavi začasnega prebivališča.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče štelo, da je storilec umaknil zahtevo za sodno varstvo, ker ni prišel na narok za zaslišanje za 7. 6. 2016, niti ni izostanka opravičil; vabilo na zaslišanje mu je bilo vročeno v skladu s četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (torej s takoimenovano fikcijo vročitve; ZUP) 27. 5. 2016, kar dokazuje obvestilo o priporočeni pošiljki.

5V postopku po vloženi zahtevi za sodno varstvo se sicer zahteva večja sodelovalna dolžnost vlagatelja zahteve za sodno varstvo, vendar pa je pogoj za odločitev po tretjem odstavku 61. člena Zakona o prekrških (ZP-1), da je bil storilec pravilno in pravočasno povabljen na narok in da se na narok ni zglasil ter izostanka ni opravičil ter je bil v vabilu opozorjen na posledice.

6Utemeljene so pritožbene navedbe storilca, da na zaslišanje ni bil pravilno vabljen. Iz spisovnega gradiva - sporočila o prispelem pismu vabila z dne 11. 5. 2016 na narok za zaslišanje 7. 6. 2016 (ki je pripeto k vabilu storilcu na zaslišanje; list. št. 8) izhaja, da je bilo storilcu vabilo na zaslišanje vročeno s fikcijo vročitve 27. 5. 2016 na naslovu Cesta B. Iz pritožbi priloženega dokazila - potrdila o prijavi začasnega prebivališča in izpisa „ER41 Seznam naslovov“, pa izhaja, da ima storilec od 1. 3. 2016 začasno prebivališče in naslov za vročanje na naslovu Cesta A., torej ga je imel tudi že v času, ko mu je prvostopenjsko sodišče vročalo vabilo na zaslišanje. Tako je bilo nedvomno ugotovljeno, da storilec na naslovu, kjer je bilo s takoimenovano fikcijo vročitve opravljeno vročanje vabila, ni imel prijavljenega naslova za vročanje, fikcija vročitve pa se veže le na naslov za vročanje oziroma na dejansko prebivališče.

7V obravnavanem primeru tako niso bili izpolnjeni pogoji za odločitev po tretjem odstavku 61. člena ZP-1, ker je na podlagi spisovnega gradiva mogoče nedvomno zaključiti, da storilcu vabilo z dne 11. 5. 2016 za zaslišanje 7. 6. 2016 sploh ni bilo vročeno, zato tudi ni bil opozorjen na posledice izostanka z naroka in na postopanje sodišča skladno z določbo tretjega odstavka 61. člena ZP-1.

8Glede na navedeno postopanje sodišča prve stopnje po določbi tretjega odstavka 61. člena in v nadaljevanju po 64. členu ZP-1 ni bilo pravilno.

9Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi storilca in je na podlagi devetega odstavka 163. člena v povezavi s 168. členom ZP-1 odločilo, da se zahteva za sodno varstvo ne zavrže. Prvostopenjsko sodišče naj storilca ponovno vabi na zaslišanje.