VSL sklep IV Ip 2450/2016

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v zvezi z dopolnilnim sklepom z dne 24. 3. 2016 razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za spremembo upnika zavrnilo, z dopolnilnim sklepom z dne 24. 3. 2016 pa sklep dopolnilo še s stroškovno odločitvijo tako, da je predlog A. A. za povračilo stroškov zavrnilo.

2Zoper sklep se pritožuje novi upnik po pooblaščencu in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in posledično nadaljevanje predmetne izvršbe z novo upnico oziroma podrejeno, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sklep izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je A. A. v spis vložila pogodbo o odstopu terjatve, vendar je hkrati zaključilo, da v predmetni zadevi prenos terjatve ni dopusten, saj naj bi to preprečevalo določilo 417. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki naj bi prepovedovalo prenos terjatev, ki so povezane z osebnostjo upnika, kar naj bi bila tudi preživninska terjatev, ki se izterjuje v predmetni zadevi. Pri tem se je sklicevalo na sklep VSL IV Cp 3028/2006 z dne 7. 6. 2006. Takšno stališče je materialnopravno zmotno. Res je sicer, da 417. člen OZ omejuje prenos določenih terjatev s pogodbo, vendar pa v predmetni zadevi ne gre za neko navadno terjatev, temveč za terjatev, ki je pravnomočna in izvršljiva oziroma potrjena s sodno odločbo (v predmetni zadevi je to pravnomočen in izvršljivi sklep o izvršbi z dne 9. 12. 2014, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 11. 2. 2015). Glede terjatev, ki so povezane z osebnostjo upnika, je pravna teorija in sodna praksa zavzela uveljavljeno stališče, da se takšna prepoved prenosa nanaša zgolj na pravico, povezano z osebo, ne pa tudi na posamezne zahtevke, ki iz nje izhajajo (primerjaj dr. Miha Juhart, Cesija, pogodbeni odstop terjatve, GV Ljubljana, 1996, stran 53 in sklep VSL III Cp 3218/2001). Potrebno je ugotoviti, da so bile s pogodbo o odstopu terjatve z dne 27. 3. 2015 na novo upnico prenesene terjatve, glede katerih obstaja veljaven izvršilni naslov in pravnomočen sklep o izvršbi. Ne gre spregledati odločbe Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2168/2006 z dne 11. 5. 2006, da ni razloga, da bi se preživninskemu upravičencu prepovedalo razpolaganje z zapadlimi, neizplačanimi zneski preživnine, zato so ti lahko predmet cesijske pogodbe. Podobno je dovoljen prenos terjatev, ki so vezane na osebo (v tem primeru neizplačane plače -VSL sklep III Cp 3218/2001 z dne 27. 3. 2002). V predmetni zadevi ne gre spregledati, da je upnica polnoletna in da lahko s svojo pravnomočno in izvršljivo terjatvijo prosto razpolaga. V tem primeru gre za situacijo, kot je npr.pri terjatvi na plačilo odškodnine za nematerialno škodo, ki je prav tako vezana na osebo upnika, a le dokler takšna odškodnina ni določena s pravnomočno sodno odločbo, kot določa drugi odstavek 176. člena OZ. Takšna terjatev se lahko tudi deduje, odstopi ali pobota, kot to določa 184. člen OZ. Situacija, na katero se sklicuje prvostopenjsko sodišče je drugačna v toliko, da je bil v navedeni zadevi vložen predlog za izvršbo s strani upnice, ki je prenos terjatve izkazovala s cesijsko pogodbo. V tej zadevi torej terjatev še ni priznana s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi, kot je to v predmetni zadevi. Šlo je torej za odločanje o dovolitvi izvršbe na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), medtem ko gre v predmetni zadevi za odločanje o vstopu novega upnika, na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZIZ. Pa tudi sicer je stališče zavzeto v sklepu IV Cp 3028/2006 materialnopravno zmotno. S tem torej, ko je v predmetni zadevi sklep o izvršbi postal pravnomočen, je terjatev postala res iudicata in jo je moč prosto prenašati, kot tudi dedovati, pobotati ipd.. S tem se je terjatev iz terjatve, ki je vezana na pravico povezano z osebo, spremenila v čisto denarno terjatev, priznano s pravnomočno sodno odločbo, ki je lahko predmet pravnega prometa, saj ni več strogo povezana z osebo upnika. Narava terjatve po stališču teorije (Miha Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, 2. knjiga, stran 571-575) ne dopušča prenosa, če učinki cesije bistveno spreminjajo dolžnikov pravni položaj. Sprememba se kaže v drugačni vsebini izpolnitve, če se obveznost izpolni drugemu in ne prvotnemu upniku. V predmetni zadevi pa gre, zaradi pravnomočnosti sklepa o izvršbi, za čisto denarno terjatev in njena izpolnitev prvotnemu upniku ali tretji osebi za dolžnika ne pomeni nobene razlike. Ne gre spregledati tudi tega, da se je upnica morala v času, ko ji dolžnik ni plačeval preživnine nekako preživljati in je s tem morala sama nositi finančno breme, torej lahko svojo terjatev tudi odstopi. V nasprotnem primeru bi prišli do situacije, ko preživninski upravičenec ne bi mogel prosto razpolagati s svojo zapadlo terjatvijo v korist tistih, ki so mu pri preživljanju pomagali. S tem bi šlo za nedopusten poseg v ustavno pravico do lastnine (33. člen Ustave RS). Iz navedenih razlogov tudi ne gre za to, da bi bila pogodba o odstopu terjatve nična, kot to materialnopravno zmotno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, saj lahko pogodbene stranke s svojimi pravnomočnimi in izvršljivimi terjatvami prosto razpolagajo. Ne glede na to, da je prvostopenjska odločitev zmotna je v vsakem primeru v izpodbijanem sklepu izostala tudi odločitev o priglašenih nadaljnjih izvršilnih stroških, ki jih je v svoji vlogi priglasila nova upnica in glede teh se prvostopenjsko sodišče ni izreklo, kar predstavlja bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

5V konkretnem primeru je upnica vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Grosupljem opr. št. P 113/2002 z dne 14. 7. 2003 v zvezi z obvestilom Centra za socialno delo Grosuplje št. 12023-60/207/1 z dne 15. 9. 2014 o valorizaciji preživnine. Sklep o izvršbi v predmetni zadevi je postal pravnomočen 11. 2. 2015, nakar je A. A. 13. 3. 2015 sodišču posredovala obvestilo o odstopu terjatve, v katerem navaja, da je na podlagi Pogodbe o odstopu terjatve z dne 27. 3. 2015 prevzela terjatev dosedanje upnice, ki jo le-ta uveljavlja v predmetnem izvršilnem postopku in predlaga, da sodišče, na podlagi 24. člena ZIZ, izvršbo nadaljuje z novim upnikom. Sodišče prve stopnje je takšen predlog za spremembo upnika zavrnilo z obrazložitvijo, da gre v konkretnem primeru za preživninsko terjatev, katere v skladu s prvim odstavkom 417. člena OZ, ni dopustno prenesti na tretjo osebo in je zato predmet pogodbe o odstopu terjatve nedopusten, sama pogodba o odstopu pa nična in brez pravnega učinka (prim. 86. člen OZ).

6Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da je takšno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje v konkretnem primeru, torej da terjatev prvotnega upnika ni veljavno prešla nanjo, napačno. 417. člen OZ res omejuje prenos določenih terjatev s pogodbo, vendar v predmetni zadevi ne gre za takšno terjatev, katere prenos bi bil nedopusten, saj gre za terjatev, ki je pravnomočna in izvršljiva (potrjena s sodno odločbo - pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi z dne 9. 12. 2014, ki je postal pravnomočen 11. 2. 2015). Tudi v pravni teoriji in sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da se navedena prepoved oziroma neprenosljivost terjatve, ki so povezane z osebnostjo upnika, nanašajo na pravico povezano z osebo, ne pa na zahtevke, ki iz nje izhajajo (prim. dr. Miha Juhart, Cesija, pogodbeni odstop terjatve, GV Ljubljana 1996, stran 53, sklep VSL III Cp 3218/2001, VSL sklep IV Cp 2168/2006).

7Odstop terjatve s pogodbo (cesija) ureja OZ v določbah 417. do 426. člena. Po določbi 417. člena OZ, lahko upnik s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega. S pogodbo o odstopu terjatve z dne 27. 3. 2015, overjene po notarju, ki jo je priložila nova upnica, so bile na sedanjo upnico prenesene terjatve, ki so že zapadle in o katerih obstaja veljavni izvršilni naslov, zato po mnenju pritožbenega sodišča ni razloga, ki bi preživninskemu upravičencu preprečeval razpolaganje z že zapadlimi, a neizplačanimi zneski preživnine in so le-ti lahko predmet cesijske pogodbe. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZIZ, v primeru, če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, lahko nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali z zakonom overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na kakšen drug način prešla nanj.

8Odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za spremembo upnika zavrnilo je napačna zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča, zato je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. točke 265. člena v zvezi s 355. členom ZPP in 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Razveljavitev odločitve glede vstopa oziroma spremembe upnika je narekovala tudi razveljavitev stroškovne odločitve v dopolnilnem sklepu z dne 24. 3. 2016, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje odločiti v ponovljenem postopku, enako tudi o pritožbenih stroških.